Gradbeništvo: optimizem na obzorju

Trajnostni pristop bi omogočil, da ta panoga, ki je v času krize doživela globok padec - med drugim je propadlo 23 od 30 največjih podjetij -, po 10 letih postane stabilna in da vsi deležniki "normalno živijo", je na prvi strateški konferenci za trajnostno gradbeništvo, ki jo je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), dejal predsednik uprave družbe Pomgrad in član upravnega odbora zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS Igor Banič.

Problematika je kompleksna, zato bo potrebno intenzivno sodelovanje ministrstev, zbornic, socialnih partnerjev in stroke, je poudaril direktor zbornice Jože Renar. Panoga je bila v Sloveniji deležna precej večjih nihanj kot v sosednjih in tudi drugih evropskih državah, je opozoril.

Za naslednjih pet let je sicer videti veliko optimizma, med drugim ob rasti stanovanjske gradnje ter državnih investicij in zasebnih poslovnih in industrijskih investicij. Je pa treba paziti, da ne bi prišlo do ponovnega globokega padca, je dejal Renar.

Za to je med drugim pomembna stabilnost in predvidljivost pri državnih investicijah. Kot je povedal Damir Topolko iz Direkcije RS za infrastrukturo, sta predpogoja za to zanesljivo financiranje ter ustrezno število pripravljenih projektov. Ocenil je, da smo že v obdobju stabilnosti, kar je treba ohraniti.

Pri pogojih poslovanja zgled sosednje države

Glede pogojev poslovanja so bile spremembe v zadnjih letih - med drugim glede bančnih garancij v javnem naročanju in urejanja delovnih razmerij - dobrodošle, a premajhne, je dejal Renar - sistemski okvir za delovanje ostaja nespremenjen, tveganja tako za podjetja kot za zaposlene ostajajo previsoka. Pogoji za podjetja in socialni standardi bi morali zaradi konkurenčnosti biti enaki, kot jih imajo v sosednjih državah, je povedal.

Izboljšanje pogojev gradbeništva bi morala postati strateška usmeritev Slovenije, je menil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in napovedal, da bo gospodarsko ministrstvo, glede na to, gradbeništvo nima svojega resorja, podprlo pobude gradbeništva in pripravilo predloge za vlado.

Foto: Blaž Samec/Delo

Želijo ustvariti pogoje, da ne bi več prišlo do takšnega padca, kot ga je panoga doživela v krizi, za kar bo potrebno sodelovanje, je dejal Počivalšek. Pomembno je, da bo gradbeništvo stabilna panoga, saj ima številne multiplikativne učinke, ter da se znebi negativnega predznaka in mladim sporoči, da je perspektivna. Postaviti je treba temelje, da postane moderna, razvojno in trajnostno usmerjena ter mednarodno konkurenčna gospodarska dejavnost.

Velik pomen za panogo ima javno naročanje, ki predstavlja 11 odstotkov bruto domačega proizvoda oz. štiri milijarde evrov, od tega eno milijardo predstavljajo gradbene storitve. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je izpostavil nedavne spremembe pri javnem naročanju, ki naj bi zagotovile, da bo poraba javnega denarja pregledna in učinkovita. "Ne moreš pa z zakonom predpisati, da bodo ljudje ravnali pošteno, korektno, strokovno," je dejal, zato so pripravili tudi smernice za javno naročanje gradenj, ki dajejo usmeritve naročnikom in informacijo ponudnikom.

Poudarek na sodelovanju med socialnimi partnerji

Današnja, prva konferenca na temo trajnostnega gradbeništva se osredotoča na vidik zaposlenih in sodelovanje med socialnimi partnerji. Predsednik sindikalne centrale Pergam Jakob Počivavšek se je zavzel za to, da bi država ratificirala konvencijo št. 94 Mednarodne organizacije dela (ILO), ki ureja delovnopravne določbe v pogodbah javnega naročanja, med drugim glede plač in pogojev dela tako pri glavnem izvajalcu kot pri podizvajalcih. Z uporabo določil bi preprečili socialni damping, izločili ponudnike, ki ne izpolnjujejo obveznosti do zaposlenih, in zagotovili enakopravnejšo konkurenco. Ratifikacija je bila vključena v normativni program dela vlade za leto 2016, a so ministrstva, kot je dobil občutek Počivavšek, iskala razloge, zakaj konvencije ne bi ratificirali.

Sindikati in GZS se zavzemajo tudi za ustanovitev paritetnega sklada v gradbeništvu, v katerega bi vplačevala tako podjetja kot zaposleni, sredstva sklada pa bi dopolnjevala mehanizme s področij odpravnin, plačanega dopusta, poklicnih pokojnin ter varnosti in zdravja pri delu. Kot je povedal sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac, imajo tovrstne sklade v vseh zahodnoevropskih državah ter tudi v Romuniji in Bolgariji, tako da bi bilo treba pregledati dobre prakse in jih prilagoditi slovenskim razmeram.