Hidroizolacije: Zaščita objektov pred vdorom vode in vlage

Eden izmed najučinkovitejših načinov, da se prepreči prodiranje vlage skozi zidove in po njih, je izvedba kakovostne hidroizolacije objekta. S pravilnim postopkom vgradnje, izbiro pravega materiala in primernim številom slojev glede na posebnosti konkretnega objekta zagotovimo, da voda ne bo prepuščala. »Hidroizolacije se uporabljajo za zaščito temeljev, vkopanih delov gradenj, zaščito teras, balkonov, fasadnih spojev, ravnih streh vseh vrst, povoznih ploščadi in podobno,« osnovni namen zaščite našteje Danijel Vončina iz podjetja Sies. »Ob neprimerni ali dotrajani hidroizolaciji, ali če te sploh ni, se na objektu povečuje škoda. Omet balkona popušča, se lušči, ploščice terase odstopajo, ob nalivih voda pronica celo izza zidov v notranjost objekta, bivalnih prostorov, poškoduje notranji omet, talne obloge – parket, v kopalnicah, kleteh in tudi bivalnih prostorih se pojavi plesen. Zaradi omenjenih okoliščin in posledic je zelo pomembno izbrati pravo hidroizolacijo,« pojasni Kristjan Šuštar iz podjetja K-tes.

Materiali za hidroizolacije

Hidroizolacijske materiale na grobo delimo na premazne in materiale različnih kompozitnih trakov. Trakove, kot so bitumenski, PVC ali EPDM, je laže namestiti, saj zgolj zvarimo spoje, a je z njimi teže obložiti detajle. Hidroizolacije, ki jih uporabljamo kot premaze, temeljijo predvsem na cementu in polimeru, ki se jih namaže na površino. Večinoma se za hidroizolacijo uporabljajo bitumenski, bentonitni in polimercementni materiali, sintetični materiali, kot sta PVC in EPDM, ali materiali v tekočem stanju, kot je poliuretanski ali epoksi. »Razlike so v sestavi in osnovni namembnosti. Prav tako so razlike v kakovosti izdelave in osnovnih komponent hidroizolacije. Če je hidroizolacija sestavljena iz osiromašenih komponent, največkrat ne more zadostiti zahtevam kakovostne zaščite. Velikokrat se pokaže, da je uporaba cenejših materialov napačna odločitev, ki na koncu ni več najcenejša, saj je treba opraviti sanacijska dela,« opozarja Danijel Vončina.

Bitumen je zmes ogljikovodikovih spojin, ki nastane iz nafte in je podoben katranu. Bentonit je alumosilikatna glina, ki je zaradi neprepustnosti najprimernejši za hidroizolacijo vkopanih delov hiše, kjer je največja možnost vdora vode in vlage v objekt. Poliuretan je prilagodljiv in odporen material, na objekt se nanaša tekoč. Hidroizolacija iz poliuretanskega premaza je razširjena zato, ker je brezšivna, zaradi česar nima šibkih členov na svoji površini in jo z lahkoto nanesemo na mesta, kot so robovi oken. Sintetični material, kot je PVC, je poznan tudi iz drugih področij, za hidroizolacijo ga uporabljamo kot folijo, ki jo pritrdimo mehansko z varjenjem. Podobno je pri hidroizolaciji iz gumi podobnega sintetičnega materiala EPDM, njegova posebnost so vodoodporne membrane. Polimercement je mešanica cementa in polimera, ki ga nanašamo podobno kot cement na tla ali stene. Za hidroizolacijo tal, predvsem večjih površin, uporabljamo tudi epoksi talni premazi, ki ga nanesemo na beton, primeren je za velike mehanske obremenitve. Epoksi premaz, gre za pigmentirano smolo, naredi tanek sloj na površini betona in ga s tem tudi zaščiti.

Lastnosti materialov in izbor pravega

Bitumenske in bentonitne hidroizolacije so primerne za hidroizolacijo tal, kleti in vkopanih delov. Za balkone in terase so najprimernejši materiali poliuretan, PVC, EPDM in polimercement. Za ravne strehe pa poliuretan, bitumen, PVC in EPDM.

Najstarejša in najbolj poznana tehnika hidroizolacije je bitumenska. »Zaradi svojih lastnosti ni prilagodljiva in odporna na velika temperaturna nihanja. Nanaša se s segrevanjem, zato na kritičnih mestih (ob okvirih vrat, lesenih podlagah) nanos ni mogoč ali pa je pomanjkljiv,« razloži Kristjan Šuštar. Epoksi hidroizolacija ni UV-obstojna, prav tako ni dovolj elastična, zato ni primerna za zunanjo uporabo in jo uporabljamo predvsem za notranje prostore. PVC-hidroizolacijo sestavljajo trakovi, ki jih med seboj varimo, zato možnost mehanske napake pri varjenju ni zanemarljiva. Slabost PVC-hidroizolacije je, da jo teže prilagodimo manjšim, ožjim ali razgibanim površinam.

»Za hidroizolacijo balkonov so na voljo poliuretanski materiali v tekočem stanju, ki jih nanašamo z valjem ali čopičem. V primerjavi z drugimi materiali za hidroizoliranje so zelo elastični in odporni za velika temperaturna nihanja. Material pri temperaturah od minus 40 do 80 stopinj Celzija ne izgubi elastičnosti, prenese celo temperaturo do 200 stopinj Celzija in pri tem ohrani svoje mehanske lastnosti, nanj je mogoče neposredno nanesti tudi asfalt,« prednosti poliuretanske hidroizolacije pojasni Kristjan Šuštar ter doda, da gre za hladen premaz, s katerim lahko dobro izvedemo vse detajle in učinkovito zaščitimo vsa kritična mesta. Še zlasti je uporaben za spajanje stikov, denimo, na fasadi, lesu, keramiki, steklu, opeki, granitu, granitogrezu ali marmorju. Ker se v premaz lahko vtisne armaturna mrežica, se kritična mesta še dodatno okrepijo.

Poliuretanski materiali imajo različne lastnosti, zato se lahko različno uporabljajo. »Če je površina iz keramičnih ploščic ali kamna še povsem lepa, podlaga pa čvrsta, a kljub vsemu prepušča vlago v notranjost, je to mogoče rešiti s transparentnim poliuretanskim premazom. Po nanosu se na površini napravi prozorni film oziroma membrana debeline od enega do dveh milimetrov, ki preprečuje pronicanje vode in vlage skozi fuge, razpoke, dilatacije. Material je elastičen, UV-odporen in ne porumeni,« pravi Kristjan Šuštar.

Za nanos na stare ploščice, teraco in betonske površine uporabljamo barvni poliuretanski premaz, ki je hidroizolacijski, hkrati pa tudi pohoden. Lahko se mu dodajo tudi dekorativni lističi za posebni videz. Poliuretanski premaz je primeren tudi za hidroizolacijo pod talnimi oblogami, predvsem na balkonih in terasah, ki so stalno izpostavljene vremenskim vplivom. »Zaradi teh razlogov večina balkonov in teras postane vodopropustna, potrebna sanacije in zatesnitve. S poliuretanskim premazom je izvedba hidroizolacije preprosta in učinkovita tudi pri zahtevnih detajlih oken in ograjnih stebričkov,« razloži Kristjan Šuštar. Tudi za hidroizolacijo na lesenih podlagah uporabljamo poliuretanski premaz, saj na les ne moremo nanesti hidroizolacije s klasičnimi metodami, kot je varjenje. »Poliuretanski hidroizolacijski premaz ima stoodstoten oprijem s podlago, preprosto lahko izvedemo vse priključke na steno, okna, vrata, preboje skozi streho, podlaga pa se ne poškoduje. Premaz nanesemo v dveh slojih ter okrepimo z armaturno mrežico. Primeren je zlasti za vse montažne gradnje. Kot končni pohodni sloj pa se položi lesena terasa,« še pojasni Kristjan Šuštar.

Zaščita temeljev hiše

Najpomembnejša hidroizolacija pri hiši je hidroizolacija temeljev in vkopanih delov hiše. Ob slabi hidroizolaciji spodnjih delov objekta se namreč lahko s tal navzgor po steni dviguje kapilarna vlaga. Vlaga na svoji poti skozi zemljo in po steni raztaplja delce soli, ki jih pri izhlapevanju nalaga v omet. Ko se sol kristalizira, poveča prostornino in omet razpoka. Zid tako počasi, a vztrajno razpada. Za hidroizolacijo temeljev in spodnjih prostorov hiše uporabljamo horizontalno in vertikalno hidroizolacijo. Horizontalna je nameščena vzporedno s tlemi do konca temelja, zato preprečuje dvig kapilarne vlage, a tudi vdor podtalne vode. Vertikalno hidroizolacijo pa namestimo po temelju navzdol. Horizontalna in vertikalna hidroizolacija morata biti združeni nepredušno, da med njima ni rež, ki bi prepuščale vodo. Pri horizontalni hidroizolaciji najbolj pogosto uporabimo materiale na podlagi bitumna, ki jih položimo na površino med temeljem in ploščo. Verikalno hidroizolacijo pa namestimo na stene, ki so vkopane v zemljo. Segati mora do konca temeljev. Okolico temeljev najprej dobro očistimo in izravnamo, hkrati pa okoli objekta uredimo tudi drenažo, da bo meteorna voda odtekala stran. Nato nanje namestimo hidroizolacijo tako, da zunanje zidove temeljev premažemo s hladnim bitumenskim premazom, na katerega zvarimo bitumenske trakove. Na koncu na hidroizolacijo namestimo še toplotno izolacijo, ponavadi iz stirodurja ali penjenega stekla.

Sanacija in reciklaža hidroizolacije

Hidroizolacije imajo omejeno življenjsko dobo. Najprimernejše je, da jih zamenjamo še pred iztekom življenjske dobe, ki je odvisna od zunanjih vplivov. »Praviloma to opravi izvajalec sanacijskih del. Odpadno hidroizolacijo se mora odpeljati na deponijo,« svetuje Danijel Vončina, ki doda, da je večino hidroizolacij mogoče reciklirati. Tako kot preostale podobne materiale tudi ostanke hidroizolacije odpeljemo v zbirne centre, kot je Snagin na Barju v Ljubljani. Tam imajo posebni prostor za gradbene odpadke, posebni za plastične, odpadke iz stiroporja ali strupene odpadke. Tudi če ostanejo na deponiji nereciklirani, je bolje, kot da končajo v naravi. Ker je novih, predvsem sintetičnih materialov zelo veliko, bodo uslužbenci zbirnih in reciklažnih centrov najbolje vedeli, kam gre kateri.

Hidroizolacijo iz poliuretanskega premaza je preprosto sanirati, saj niso potrebna gradbena dela, ki jih spremljata umazanija in prah. »Poleg tega je končana v nekaj dneh in ima zelo dolgo življenjsko dobo. Proizvajalec namreč s certifikatom CE potrjuje najkrajšo življenjsko dobo sistema na osončenih površinah približno 25 let,« pravi Kristjan Šuštar, ki opaža, da je med ljudmi najbolj nezaželena klasična sanacija hidroizolacije, pri kateri moramo najprej odstraniti stari material. »Gre namreč za večji gradbeni poseg, ki vključuje razbijanje in rušenje. Če na balkonu zamaka, podlaga (ploščice in fuge) pa je še v dobrem stanju, se lahko razbijanju in rušenju izognemo s katero izmed sodobnih tehnologij hidroizoliranja z materiali v tekočem stanju,« pojasni Kristjan Šuštar.

Pojavljajo se tudi novi materiali, ki jih lahko uporabimo za sanacijo hidroizolacij. »Pri trajno elastičnih tesnilno-lepilnih masah in premazih prevzema vodilno vlogo masa na osnovi MS-polimerov, ki jo je japonsko podjetje Kaneka začelo razvijati že pred 20 leti. Na tej osnovi so zdaj na razpolago tudi premazi za hidroizolacijo. Gre za komponentne mase, ki so primerne za sanacijo hidroizolacij, saj imajo dober oprijem na PVC, betumen in se lahko nanašajo na mokro podlago, posušena masa pa je žilava in čvrsta kot guma,« nove materiale za sanacijo hidroizolacije predstavi Marjan Klemenčič iz podjetja Koop.