Kako varen je denar v rezervnem skladu?

»Razmišljali smo, kako učinkovito zaščititi sredstva lastnikov v rezervnem skladu in ohraniti zaupanje v delo poštenih upravnikov. Enako pomembno se nam zdi, da pri etažnih lastnikih spodbudimo zavedanje, da obstaja nevarnost na tem področju,« je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril generalni direktor SPL Ljubljana Franc Props. Prvo mnenje revizorja glede skladnosti poslovanja s sredstvi rezervnega sklada je bilo izdano po pregledu, opravljenem za prvi kvartal letošnjega leta, in drugo konec junija. »Iz obeh mnenj je jasno razvidno, da sredstva upravljamo transparentno in odgovorno. Smo prva in edina družba za upravljanje nepremičnin pri nas, ki je to naredila. Revizijo sredstev rezervnega sklada bomo izvajali štirikrat na leto. Vse upravnike pozivamo, naj storijo enako,« je poudaril Props.

V SPL Ljubljana so sicer že spomladi na Zbornico za poslovanje z nepremičninami naslovili pobudo, da se uveljavi standarde, po katerih deluje »Zaupanja vreden upravnik«. S tem bi začeli razlikovati med resnim in »ljubiteljskim« upravljanjem, ki lastnikom prevečkrat prinaša škodo namesto koristi. »Cilj SPL je v prvi vrsti opozoriti lastnike stanovanj na nepravilnosti, ki se dogajajo, in jih opomniti, naj bodo pozorni na dolžnosti in delo svojih upravnikov ter na njihovo ravnanje s sredstvi rezervnega sklada,« opozarjajo na SPL.

Varnost sredstev rezervnega sklada je zelo pomembna tako za sedanja kot za prihodnja vlaganja v vzdrževanje in energijsko prenovo stavb, za katero se lahko porabijo le sredstva, ki jih kot stanje rezervnega sklada upravnik prikazuje in so tudi dejansko na računih. »Letos izvajamo energijsko prenovo na več kot 50 stavbah v našem upravljanju. Za vse smo pridobili nepovratna sredstva Eko sklada in zagotovili tudi sredstva bank,« je poudaril Props in dodal, da družba pripravi in izvede vse, kar je treba, da je projekt prenove realiziran v zadovoljstvo lastnikov. Te aktivnosti vključujejo tehnično svetovanje za izbiro optimalnih rešitev, izdelavo tehnične dokumentacije za zbiranje ponudb, organiziranje zbiranja ponudb, sodelovanje z lastniki pri odločitvi za najugodnejšega ponudnika in pri zagotovitvi manjkajočih sredstev, nazor nad izvedbo del in prevzem del ter spremljanje napak v času garancijske dobe.

Energijska obnova stavb prinaša prihranke pri porabi  energije za stanovalce ter ohranja vrednosti stavbe. Naložba, ki zmanjšuje porabo energije za ogrevanje, se lahko lastnikom s prihranki povrne že v štirih letih, če smo uspešni pri pridobivanju sredstev Eko sklada. Brez subvencije je čas vračila naložbe približno osem let.