Mansarde: Strešno okno ali frčada?

Ne glede na to, za katero možnost se odločimo, za strešno okno ali frčado, velja upoštevati pravilo, da mora površina vseh okenskih površin v bivalnih prostorih zavzemati 20 odstotkov tlorisne površine prostora. Seveda je tej zahtevi laže zadostiti s strešnimi okni, skozi katera pride v prostor občutno več naravne svetlobe kot skozi vertikalna okna v frčadi, pravijo v Veluxu: »Vpadni kot svetlobe, ki v prostor prihaja skozi strešno okno, je zaradi poševne lege strehe veliko večji kot pri vertikalnem oknu. Strešno okno tako trikrat bolje osvetli prostor kot vertikalno okno enakih mer.«

Za frčado gradbeno dovoljenje

Če smo se odločili za frčado, naj bo dovolj velika, majhna je namreč s funkcionalnega vidika nesmiselna, pravijo v podjetju Evromojster: »Majhna frčada ne zagotavlja zadostne osvetljenosti, uporabniku pa ne omogoča vidnega stika z okolico. Opažamo, da ljudje pogosto izdelajo frčado, v katero lahko vgradijo komaj kaj več kot pol kvadratnega metra veliko okno. Za tako malo svetlobe pa je finančni strošek vsekakor prevelik.« Izdelava frčade zahteva veliko natančnosti pri izvedbi detajlov, če želimo zadostiti zahtevam energijsko varčne gradnje in hkrati preprečiti poznejše težave zaradi slabe izvedbe. Tem se sicer lahko izognemo tudi z izbiro tovarniško izdelane frčade z že vgrajeno toplotno izolacijo med špirovci, ki preprečuje nastanek toplotnih mostov.

Vedeti pa je treba, da s frčado posegamo v nosilno konstrukcijo strehe in tudi sam videz hiše, zato zanjo potrebujemo gradbeno dovoljenje. Pri starejši meščanski hiši pod spomeniškim varstvom, za katere so oblike frčad toliko bolj natančno določene, pa potrebujemo še soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, pravijo v podjetju Evromojster: »V večstanovanjski stavbi bo treba pridobiti tudi soglasje etažnih lastnikov. Z vgradnjo strešnega okna se vsemu naštetemu izognemo.«

Ustrezna porazdelitev naravne svetlobe

Da je izdelava frčade smiselna takrat, ko želimo pridobiti stojno višino pod poševnino oziroma povečati prostor, se strinjajo tudi v Veluxu, kjer ravno tako poudarjajo, da mora biti dovolj velika: »Frčada že tako ali tako ne omogoča razgleda, s katerim se lahko pohvalimo, če smo (na ustrezni višini, seveda) vgradili strešna okna. Poleg tega je zaradi koridorja, ki nastane s konstrukcijo frčade, vpad svetlobe v prostor bistveno slabši, saj je njena pot omejena v globino in širino prostora.« V podjetju Evromojster dodajajo, da ne gre zanemariti niti višine naložbe: izdelava frčade z vsemi detajli (konstrukcija za njeno izdelavo, izolacija, strešniki, slemenjaki, zaključna obdelava notranjih površin) je najmanj trikrat dražja kot vgradnja strešnega okna z enako veliko zastekljeno površino.

V mansardi imamo različne možnosti za razporeditev strešnih oken, kar pomembno vpliva na porazdelitev naravne svetlobe, zato je v fazi načrtovanja smiselno preveriti načrtovano naravno osvetlitev bivalnih prostorov pod streho. Arhitekti si pri tem pomagajo z različnimi programskimi orodji, s katerimi izmerijo svetlobne vrednosti v prostoru, še preden je stanovanje zgrajeno, in tako optimizirajo naravno osvetlitev. Ustrez­na naravna osvetlitev bivalnih prostorov v mansardi je rezultat ustreznega števila, velikosti in razporeditve tako fasadnih kot streš­nih oken. Vse našteto vpliva na prihranke pri porabi električne energije za umetno razsvetljavo, naravna svetloba pa je pomembna tudi za zdravje in počutje stanovalcev.

Dobro je vedeti, da lahko z enim večjim oknom dosežemo bolj intenzivno osvetlitev neke površine, kar je še zlasti zaželeno za delovne površine, enakomerno razporeditev svetlobe po prostoru pa zagotovimo z razporeditvijo več manjših okenskih odprtin. Kakor poudarjajo v Veluxu, eno okno zadovoljivo osvetli 46 odstotkov površine prostora, medtem ko ga štiri z enako površino zadovoljivo osvetlijo 65 odstotkov.

Na kakšni višini jih bomo vgradili, je odvisno od višine kolenčnega zidu, od tega pa, ali se bomo v mansardi lahko pohvalili z lepim razgledom in tudi z optimalnim izkoristkom kvadrature, ki jo imamo na voljo. Optimalna višina kolenčnega zidu je 90 do 110 centimetrov, kar pomeni, da je na tej višini tudi spodnji rob strešnega okna. Pri tej višini je primeren naklon strehe med 37 in 45 stopinj, pravijo v Veluxu: »Tudi pri manjšem naklonu strehe in višjem kolenčnem zidu je mogoče zagotoviti ustrezno osvetlitev prostorov v mansardi, ne bomo pa imeli razgleda.«

Iz enakega razloga ni najboljša rešitev vgrad­nja oken v kolenčni zid, boljša je vgradnja kombinacije strešnega in vertikalnega okna, ki se tesno dotikata drug drugega, v delu stika pa je odstranjen napušč. To velja v primeru, ko imamo stojno višino v mansardi vsaj meter od parapetnega zidu. Če stojne višine ni, bo potreben tudi poseg v konstrukcijo.

Največ svetlobe v stanovanju pod streho pa bomo imeli, če je mansarda odprta do slemena, kar je vsekakor ena izmed prednosti, ki jo velja izkoristiti, če je le mogoče. Z odprtjem do slemena pridobimo tudi dodaten volumen, hkrati pa lahko dodamo več strešnih okenskih odprtin, ki omogočajo večjo globinsko osvetljenost prostora. V tem primeru namreč lahko strešna okna vgradimo na dveh višinah; nižja bodo omogočala razgled na okolico, višja pa bodo z naravno svetlobo dodobra osvetljevala prostor v sredini.

Sistemski elementi za lažjo in pravilno vgradnjo

Strešno okno lahko vgradimo tudi više, skozenj bo tako v bivalne prostore prišlo več razpršene svetlobe, tudi pred radoved­nimi pogledi iz bližnjih višjih objektov bomo varni, ne bomo pa imeli razgleda, poleg tega bomo okno teže odpirali in zapirali, kar bo oteževalo dotok svežega zraka v bivalne prostore. Če k temu dodamo še pomanjkljivo zračenje, je nastanek plesni v kotih zagotovljen. Ravno zato proizvajalci ponujajo strešna okna, ki imajo v okenski okvir vgrajen zračnik; ta omogoča stalen dotok zunanjega svežega zraka, tudi ko je okno zaprto, pri čemer so toplotne izgube minimalne. »Najboljša izbira je avtomatski zračnik, ki deluje na podlagi tlačne razlike med toplim notranjim in mrzlim zunanjim zrakom. Zračnik samodejno prilagaja stop­njo prezračevanja in se samodejno odpira oziroma zapira glede na zunanje temperature, veter in dež,« pravijo v podjetju Fakro in dodajajo, da je zelo pomembna tudi pravilna namestitev grelnih teles. Radiator pod oknom zagotavlja kroženje toplega zraka ob steklu, s čimer se občutno zmanjša možnost nastanka kondenza. Če imajo okna vgrajeno tudi polico, je priporočljiva reža oziroma zračni prostor med spred­njim robom okenske police in zadnjim robom radiatorja.

Če se po prenovi mansarde na steklih nabira vlaga in če je ni preveč, to še ni znak za alarm. Če pa se vlaga nabira na stenah okrog oken (na stikih z betonskimi prekladami), je to znak, da je tisti del stene slabo izoliran. Proizvajalci za lažjo in kakovostnejšo vgrad­njo ponujajo različne sistemske rešitve, ki preprečijo omenjene težave. Morebitni napačni izvedbi detajlov se izognemo z vgrad­nimi izolacijskimi seti in tudi s posebno nosilno konstrukcijo iz aluminija, ki omogoča pravilno izdelavo notranje špalete okrog strešnega okna. Že izdelani konstrukciji je priložena tudi parna zapora za popolno zates­nitev obloge okrog strešnega okna, vse skupaj pa zagotavlja pravilno obliko špalete in predvsem njeno pravilno izdelavo, ki je nujna za optimalno kroženje zraka okrog okna in preprečuje nastajanje kondenza.

Kombinacija notranjih in zunanjih senčil

Tako kot za vertikalna okna tudi za strešna velja, da je treba poskrbeti za ustrezno senčenje. Najboljša je kombinacija notranjih in zunanjih senčil. Prva so namenjena dekoraciji prostora in zaščiti pred premočno svetlobo, hkrati pa izboljšajo toplotno izolativnost samega okna. Najbolj učinkovito zaščito pred pregrevanjem bivalnih prostorov v mansardi pa (poleg dobre toplotne izolacije strehe) zagotavljajo zunanja senčila, ki preprečujejo, da bi sončni žarki sploh dosegli okensko steklo. Na zunanjo stran strešnega okna lahko namestimo bodisi zunanje mrežasto senčilo bodisi roleto. »Mrežasto senčilo lahko ustavi do 72 odstotkov sončne toplote, roleta pa celo do 97 odstotkov,« pravijo v Veluxu. Prvo je prosojno, zato še vedno omogoča razgled, upravljamo ga preprosto z notranje strani, ob oblačnih dnevih in pozimi je lahko ne­opazno pospravljeno pod zgornjo kapo obrobe. Z roleto lahko pozimi dosežemo do 15 odstotkov boljšo toplotno izolativnost okna, poleg tega optimalno zatemni prostor. Tako zunanja kot notranja senčila lahko upravljamo ročno ali z daljinskim upravljalnikom.