Spoštovani,
po očetu sva z mamo podedovali vsaka pol enostanovanjske hiše. Po preveritvi sem ugotovila, da hiša nima gradbenega dovoljenja. Hiša je sicer zgrajena na pogorišču predhodne stare hiše (hiša je pogorela v času druge svetovne vojne). Okoli leta 1980 je moj oče točno na tej parceli zgradil novo hišo. Obstajajo stare fotografije, posnete pred začetkom nove gradnje, iz katerih so nazorno vidni ostanki pogorele hiše.
Za gradnjo nove hiše je bil sicer uporabljen gradbeni načrt, ki pa ni potrjen s strani odgovorne osebe. Ohranjen je samo delni načrt (osnovni načrt, načrt za elektriko, vodo, centralno kurjavo) in popis materiala. Hiša je vpisana v zemljiško knjigo.
Zanima me, kako naj postopamo, da čim bolj enostavno pridemo do ustreznih papirjev za omenjeno hišo.
Najlepša hvala.
Spoštovana gospa Nataša,
sedanja hiša je zgrajena na pogorišču stare leta 1980, vendar brez gradbenega dovoljenja. Tudi če je prej na tem mestu stala hiša, sedanja predstavlja nedovoljeno gradnjo, saj nima gradbenega dovoljenja. Obstoj prvotne hiše vam bo pomagal pri dokazilu, koliko boste (do)plačali komunalnega prispevka, kar pa boste morali zelo natančno in dosledno prikazati na občini, kjer boste vložili vlogo za izračun komunalnega prispevka. V vsakem postopku bo namreč upravni organ zahteval dokazilo pristojne občine, ali je bil komunalni prispevek v tej zadevi že poravnan. V številnih primerih je potrebno komunalni prispevek plačati v celoti. V primerih kot je vaš, pa bo ob nedvoumnih dokazilih o obstoju in velikosti predhodne hiše, pristojni oddelek na občini najbrž to upošteval pri izdani odločbi o plačilu komunalnega prispevka. Tukaj zelo pomaga, če je prehodni objekt nazorno prikazan v dokumentaciji za legalizacijo, seveda z natančnim opisom dejstev ter prikazom velikosti prejšnjega objekta. Kot dokazilo lahko pomagajo tudi stare fotografije in podobno. Komunalni prispevek je običajno namreč najbolj zajeten del investicijsko legalizacijske pogače, zato se velja potruditi z dokazili obstoječih dejstev.
Dokumentacija za legalizacijo, ki jo boste skupaj z zahtevkom za izdajo dovoljenja daljšega obstoja oddali na upravni organ, bo v vašem primeru izvedena skladno s 117. členom gradbenega zakona. Legalizirali boste hišo, če je enake namembnosti in enakih gabaritov ter izgleda pred 1. 1. 1997 in se po tem datumu ta dejstva niso spremenila. Glede teh dejstev bo upravni organ zahteval dokazilo in pogosto se zgodi, da je tak postopek dokazovanja zahteven.
Dovoljenje daljšega obstoja je za legalizacijo stavbe najhitrejši in najenostavnejši način. V postopku ni potrebno pridobivati nobenih posebnih mnenj ali soglasij nosilcev urejanja prostora. Stranka v postopku je vložnik, stranski udeleženci so večinoma mejaši sosedje, ki se v tem postopku lahko pritožijo zgolj na dejstva, da se je stavba spremenila glede velikosti, namembnosti po 1. 1. 1997. Stranski udeleženec ne more nasprotovati dejstvu, da je odmik od meje morda manjši od najmanj dopustnega, kot določa trenutno veljavni prostorski oz. podobno. Če je stavba dejansko popolnoma enaka, enake namembnosti pred 1. 1. 1997, potem je lastnikom teh stavb zakonodajalec z gradbenim zakonom iz 2017 priznal amnestijo in v takih primerih omogočil, da se stavbe legalizirajo z dovoljenji daljšega obstoja.
Ta način je danes tudi najbolj pogost in najenostavnejši med načini legalizacij. Vseeno je potrebno vedeti, da številne nelegalne ali neskladne stavbe ne ustrezajo pogojem za tak način legalizacije.
Za izdelavo dokumentacije za legalizacijo po tem postopku ne potrebujete izrecno projektanta po gradbenem zakonu. Dokumentacijo lahko izdelate sami, sploh če ste tega vešči. Morda boste imeli s tem več zapletov, morda bodo potrebne dopolnitve, več časa, da boste zahtevek pripeljali do konca. Velikokrat pa se zgodi, da nestrokovnjak ne zna izkoristiti vseh zakonitih možnosti, zaradi katerih je celoten postopek za vložnika lahko bistveno cenejši, pa tudi krajši.
Ne velja pozabiti, da je pogoj za pridobitev dovoljenja za objekt daljšega obstoja tudi vpis stavbe v katastru stavb. Upravni organ bo temeljito preveril, ali je stanje v katastru stavb enako od prikaza v predloženi dokumentaciji in v takem primeru bo potrebno vse skupaj usklajevati in dopolnjevati, kar pa je spet povezano s stroški in časovnim zamikom.
Najbolje je, da na samem začetku preverite vso obstoječo dokumentacijo, si izdelate strategijo legalizacijskega postopka, opredelite stroške, ki nastanejo v posameznih fazah ter časovnico izvedbe ter se šele potem lotite izvedbe. Če se sami tega ne boste lotili, pa si poiščite strokovnjaka z izkušnjami, ki vam bo na ustrezen način prikazal rešitev problema in tudi zagotovil, da bo cilj dosežen.
VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA
Imate vprašanje povezano z upravnimi postopki, pridobivanjem lokacijske informacije, projektnih in drugih pogojev, gradbenega dovoljenja, o izdelavi projektne dokumentacije pa tudi o možnostih legalizacije nelegalno in neskladno zgrajenih objektov ter o pridobivanju uporabnega dovoljenja ali drugih podobnih problemih s področja gradbeno-prostorske zakonodaje?
Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Gradbena zakonodaja.