Nad mraz in vročino z novo fasado

Preden se odločimo, kakšna bo zunanja podoba hiše, torej kakšen zaključni fasadni sloj bomo izbrali, je treba razmisliti o vrsti in debelini toplotne izolacije. Od materiala je namreč odvisno, kako bomo izdelali druge plasti fasadnega sistema in tako zagotovili učinkovito toplotno zaščito hiše ter dolgotrajno kakovost vgrajenih materialov.

Vsak graditelj, pa čeprav bo za izvedbo fasadnega sistema izbral izkušenega izvajalca, bi moral poznati osnovne lastnosti posameznih toplotnoizolacijskih materialov in namen njihove uporabe, med katerimi so najpomembnejše toplotna prevodnost, paroprepustnost ter njihov izvor. Vedeti mora, kaj lahko pričakuje od izbrane izolacije, koliko je je smiselno vgraditi in koliko lahko s tem zmanjša rabo energije v hiši. Ne bo odveč, če se pred končno odločitvijo o izbiri fasadnega sistema posvetujemo z energijskim svetovalcem in mu postavimo čim več vprašanj. Predvsem se bomo tako laže odločili o optimalni debelini toplotnega ovoja, saj bo svetovalec na preprost način pojasnil, kaj v energijski bilanci hiše pomeni vsak dodaten centimeter, in tudi določil mejo, ko debeline izolacije ni več smiselno povečevati.

Ker se torej vsaka fasada začne pri toplotni izolaciji, v dosjeju, ki je pred vami, večino pozornosti namenjamo izolacijskim materialom in njihovi vgradnji. V prvem članku predstavljamo osnove, nekakšno abecedo toplotnoizolacijskih materialov, ki so pri nas na voljo in se tudi najpogosteje uporabljajo. Poleg toplotne prevodnosti, paroprepustnosti in na sploh občutljivosti na vodo in vlago omenjamo še vodoodbojnost, ognjevarnost, obstojnost ter namene uporabe. Dotaknili smo se tudi tega, koliko je posamezen material prijazen do okolja. V nadaljevanju pojasnjujemo, kako je sestavljen fasadni sistem s tanko- ali debeloslojnim zaključnim slojem, zakaj morajo biti posamezne plasti združljive med seboj ter ali hiša res lahko diha ali pa gre le za frazo, ki jo ponudniki izolacijskih materialov in fasadnih sistemov spretno uporabljajo kot konkurenčno prednost pred drugimi. V tretjem članku lahko preberete, kako se naredi prezračevana fasada in kakšne zaključne obloge lahko izberemo zanjo.

Zagotovo imajo največ vprašanj o fasadnih sistemih in njihovi izvedbi lastniki starejših hiš, na kateri je treba fasado obnoviti, kar pomeni tudi, da je treba dodati toplotno izolacijo ali jo celo prvič vgraditi. Zato poseben članek namenjamo obnovi fasade in naštevamo najpomembnejša dejstva, na katera je treba biti pozoren pri tem posegu.

Tudi tokrat se dosje konča z dvema pogovoroma. Energijskega svetovalca smo povprašali predvsem o pomenu toplotne izolacije na zunanjih stenah in njenem vplivu na energijsko bilanco hiše. S strokovnjakinjo, ki se s fasadami ukvarja v okviru Restavratorskega centra, pa smo se pogovorili o tem, kako naj ukrepajo lastniki resnično starih hiš, ki po letnici niti ne sodijo v 20. stoletje, pa si v njih morda vseeno želijo izboljšati energijsko bilanco, hkrati pa ohraniti svoj del stavbne dediščine.

Delo in dom, 26. avgust 2009