Nadstreški: Varujejo pred vremenskimi
 nevšečnostmi

»Nekoč smo imeli ob hiši ali v sklopu hiše garažo, zdaj pa postavljamo avtomobilske nadstreške, saj imamo skoraj pri vsaki hiši dva ali tri avtomobile. Garaže so se marsikje prelevile v shrambe, ponekod tudi v bivalni prostor, nadstreški pa so postali glavni element za zaščito avtomobilov,« pravi Urška Kuhar iz podjetja M-Kaiser. Nadstreški so lahko samostojno stoječi ali vpeti na objekt. Konstrukcija je večinoma iz jekla ali lesa, pokriti pa so lahko z enakimi kritinami kot hiše, čeprav se v zadnjem času večinoma uporabljajo polikarbonatne. Lahko so odprti ali zaprti z ene ali dveh strani. Streha je lahko polkrožna, ravna, ali eno-, dvo-, tri- ali štirikapna. Nadstrešek estetsko ne sme kaziti podobe objekta, zato izbor konstrukcije prilagodimo hiši. »Najprej uskladimo vse podrobnosti s stranko in njene želje in potrebe prilagodimo možnostim materialov,« pove Nina Dornik iz podjetja Matjaž.

Lesena konstrukcija

Za trajnost nadstreška sta najbolj pomembni konstrukcija in kritina. »Leseni nadstreški zagotavljajo naraven, tradicionalen videz. Les je večna klasika in ponuja toplino,« pravi Urška Kuhar. Če izberemo les, bomo imeli nekaj več dela z vzdrževanjem. Navadno se uporablja lepljeni les smreke, saj prenese večje obremenitve in se lahko tudi krivi. »Z lepljenim lesom se izognemo razpokam, ki sicer nastanejo pri rezanem lesu. Razpoke nastanejo, ko se les popolnoma osuši in se še malo skrči,« pojasni Simon Rejc iz podjetja Lesarstvo Rejc.

Les zaščitijo že v proizvodnem procesu. Najprej ga impregnirajo, nato pa še premažejo z dvema slojema površinske zaščite. Kljub temu ga moramo zaradi vremenskih vplivov najmanj vsaki dve leti spet obnoviti tako, da ga najprej zbrusimo, nato pa prebarvamo s premazi. Odstraniti moramo morebitno plesen ali lišaje, ki se razvijejo zaradi vlage. Plesni se lotimo z brušenjem in premazi, lišajev pa z visokotlačnim čistilnikom.

Kovinska konstrukcija

Pri modernejših nadstreških se za konstrukcijo največ uporablja jeklo. Njegova prednost je, da ga je mogoče poljubno oblikovati in ima dobro nosilnost. Tudi jeklene nosilce za daljšo obstojnost zaščitijo že med izdelavo. Če uporabijo samo premaze za kovine, jih moramo zaradi rje vsakih nekaj let spet obrusiti in premazati z zaščito in barvami. Najprej moramo odstraniti stare nanose, nato pa nanesti kakovostno dvokomponentno barvo in na koncu še dve plasti prekrivne barve. »Za večjo vremensko odpornost je najbolje, če je material vroče pocinkan. Tako je zavarovan pred rjavenjem 30 in več let in ne potrebuje posebnega vzdrževanja. Za lepši videz in dodatno zaščito je koristno, če vroče pocinkano jekleno konstrukcijo barvamo ali, kar je še bolje, prašno barvamo. S prašnim barvanjem, ki se opravi pri 200 stopinjah Celzija, se barva zelo dobro oprime materiala,« pojas­njuje Urška Kuhar. Če se zaradi mehanskih poškodb na kovinski pocinkani konstrukciji pojavi rja, je bolje, če za popravilo pokličemo proizvajalca. Poškodovano mesto bo najprej obrusil, popršil s cinkovim sprejem ter nanesel temeljno in prekrivno barvo. Edino vzdrževanje, ki ga moramo opraviti, je, da od časa do časa operemo umazanijo, ki se nabere, z vodo in čistili.

Izbor kritine

Iz pestre ponudbe kritine izberemo pravo glede na objekt, konstrukcijo in tudi naklon nadstreška. Primerna je vsaka, ki se tudi sicer uporablja za strehe. Pomembno je, da je odporna in varuje pred vremenskimi vplivi ter da bo prenesla vse obremenitve, hkrati pa je odporna proti ultravijoličnim žarkom. »Najpogosteje se uporablja lahka kritina, da ne obremenjuje konstrukcije. Če je težka, lahko skupaj z debelo snežno odejo preveč obteži nadstrešek,« pove Simon Rejc.

Pogosto se uporablja steklo, lepljeno ali plek­si steklo, saj so predvsem za terase najbolj primerne prosojne in polprosojne kritine. »Nad teraso je lahko tudi kaljeno steklo, najbolj primerna debelina je deset milimetrov, zaradi sonca v poletnih mesecih naj bo v mlečni izvedbi,« razloži Nina Dornik. Kljub temu je v zadnjem času najbolj razširjena polikarbonatna kritina, ki je lahka in trpežna, predvsem pa je najbolj uporabna pri konzolnih (ukrivljenih) nadstreških. »Ponavadi se uporablja deset milimetrov debela, lahko pa je debela tudi 16 ali 32 milimetrov, a je cena dosti večja. Prednost polikarbonata je njegova upogljivost, medtem ko se stekla ne da upogibati,« pravi Simon Rejc. Urška Kuhar pa poudari, da je prednost polikarbonatnih kritin, da prepuščajo svetlobo, ne pa UV-žarkov: »Prav tako ne spreminjajo barve in so precej lažje ter cenejše od stekla. Njihova dodatna odlika je, da so odporne proti toči, snegu, ledu, žledu, na voljo so v različnih barvnih odtenkih in so primerne za vse oblike streh, ravne in ukrivljene. V vročih mesecih potrebujemo na terasi s transparentno kritino senčilo, da ublažimo moč sončnih žarkov in vročine.« Pri nadstreških za avtomobile, kjer ni pomembno, da je kritina prosojna, ampak predvsem trdna in močna, lahko izberemo tudi pločevinasto. Najpogosteje se uporablja pocinkana trapezasta pločevina poljubnih barv. »Trapezna kritina z obojestransko pločevino in izolativnim polnilom je primerna, ker je zelo čvrsta in ne potrebuje toliko podkonstrukcije,« pove Nina Dornik.

»Na spodnji strani pločevine je ponavadi protikondenzni filc, lahko pa še poliuretanski obrizg. Izolacija in filc blažita tudi ropot, ki nastane ob močnem deževju,« pravi Simon Rejc. Težava s kondenzom lahko nastane zaradi temperaturnih razlik med dnevom in nočjo, segrevanja kritine, vlage v zraku, dvigovanja toplega zraka, ki zvečer, ko se ozračje ohladi, pod kritino kondenzira. Kondenz se lahko nabira tudi pod betonskimi ali opečnatimi strešniki, pod polikarbonatom pa z njim občajno ni težav. Pri kritinah z večjim faktorjem prevodnosti toplote in izolativni kritini je zato pomembna prevetritev prostorov, ki jih pokrivajo, prav tako bo manj možnosti nastanka kondenza, če ima nadstrešek vsaj minimalni naklon za lažje odtekanje meteornih vod in kondenza. Simon Rejc pojasnjuje, kako se lahko rešimo kondenza: »Na strehi lahko naredimo zračni kanal, kar pomeni, da ostrešje najprej podeskamo, potem pa položimo paropropustno folijo. Vzdolž špirovcev montiramo vzdolžne let­ve, nato pa še letve za kritino in tako paropropustna folija prepreči kondenzu dostop do nižjih letev.«

Nadstrešek za avtomobile

Pri nadstreških za terase, nad vhodnimi vrati, pa tudi za avtomobile se lahko odločimo za naležni oziroma vpeti nadstrešek, ki se dotika stene objekta. V tem primeru je najbolj primerno, da ga montiramo še pred izdelavo toplotnoizolacijske fasade, saj ga moramo na objekt pričvrstiti z jeklenimi konzolami, ki jih moramo obleči v izolacijo in nato narediti zaključni sloj. Če je fasada že narejena, jo namreč moramo na mestih, kjer bodo pritrjene konzole, izrezati in s tem poškodujemo toplotni ovoj hiše. Za vpeti nadstrešek moramo imeti večje betonske temelje z močnejšo železno armaturo kot za prostostoječe. Močnejši pasovni temelji so potrebni pri konzolnih nadstreških, pri katerih obremenitev ni enakomerno porazdeljena, ampak je v celoti na eni točki oziroma v enem pasu. Za večino prostostoječih nadstreškov pa so primerni točkovni temelji. »Točkovni temelji imajo pod vsako nogo betonsko kocko 50 x 50 x 50 centimetrov. Pri konzolnem nadstrešku mora biti temelj podolgovat in precej močnejši,« pravi Rejc. Večinoma so nadstreški montažni, kar pomeni, da tako konstrukcijo kot temelje izdelajo v tovarni, na samem kraju pa samo zvijačijo skupaj.

Nadstreške lahko tudi zapremo z ene ali dveh strani. Zapremo jih lahko s pločevino, lesenimi letvicami ali polikarbonatnimi ploščami in tako avto zaščitimo pred naleti snega in dežja. »Dostikrat pa se stranke odločijo tudi za lopo kot podaljšek nadstreška, v kateri hranijo kolesa in orodje,« da je klasična garaža stvar preteklosti, pojasnjuje Urška Kuhar.

Ker je v garaži prostora zgolj za en avto, pri hiši pa so danes marsikje tudi trije, so nadstreški postali moderne garaže, kjer so vozila varna pred vremenskimi nevšečnostmi. »Da bosta vstopanje v avtomobil in izstopanja iz njega udobna, je optimalna velikost nadstreška za en avto 350 krat 550 centimet­rov, za dva 550 krat 550 centimetrov in za tri 750 krat 550 centimetrov,« svetuje Urška Kuhar. Velikost in obliko nadstreška moramo prilagoditi velikosti vozila in prostora ob hiši, ki ga imamo na voljo.