Neustrezen nadzor nad upravniki stavb

SPL, ki je član Združenja upravnikov nepremičnin pri GZS, je po besedah generalnega direktorja Franca Propsa na to že večkrat opozoril. Tudi v okvirju združenja, kjer so za resorno ministrstvo pripravili pripombe in predloge za spremembe zakonodaje, a je stvar ostala v predalu.

Družbo je k javnemu pozivu, ki so ga predstavili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, spodbudil primer lastnikov blokov v Lenartu, kjer je upravnik od njih pobral denar za plačilo mesečnih stroškov, nato pa se je, ko so dobavitelji vode in ogrevanja zagrozili z odklopom, izkazalo, da računov ni poravnal.

"Za takšno ravnanje upravitelja ne obstaja prekrškovnih sankcij," je povedala direktorica področja upravljanja stavb v SPL Alma Pašanović. Zato bodo morali te stroške poravnati še enkrat, upravitelja pa ovaditi oz. ga tožiti.

Stanovanjska inšpekcija, ki je pristojna za nadzor nad pravičnostjo delitve stroškov, nima pristojnosti, da bi takšne primere preverjala, nima pa tudi nadzora še nad enim pomembnim področjem. "Ni nadzora nad tem, ali sredstva rezervnega sklada, ki jih upravlja upravnik, dejansko obstajajo ali ne," je pojasnila.

V SPL pozivajo državo, naj uredi področje nadzora vsaj omenjenih dveh stvari. "Najbrž si nihče ne želi, da vsi etažni lastniki vsak mesec pri vseh dobaviteljih energentov preverjajo, ali je njihov upravnik poravnal mesečni račun ali ne," je opozorila. "To stvar je treba sistemsko urediti," je dodal Props.

Sistemsko rešitev bi morali najti tudi za nadzor nad sredstvi rezervnega sklada. Upravnik sicer mesečno poroča, koliko sredstev je v njem, stanovanjska inšpekcija pa nadzira namen porabe in sankcionira nedopustne namene porabe. "Ne more pa preveriti, ali višina sredstev v skladu, ki je navedena na papirju, zares obstoji," je izpostavil.

V Sloveniji je za to dejavnost registriranih približno 950 podjetij, od tega je 20 odstotkov samostojnih podjetnikov. Registrira jo lahko vsakdo. V SPL poznajo primer, ko upravnik stavb ni plačal določenih energentov, ima blokiran poslovni račun, pa še vedno nastopa na trgu. Država po njihovih navedbah ponudnikov upravniških storitev ne želi regulirati, češ da bi bilo to omejevanje konkurence.

V SPL lastnikom stanovanj svetujejo, naj pred izbiro upravnika pri dobaviteljih elektrike, vode, komunale, ogrevanja ipd. preverijo njegovo plačilno zanesljivost. Ti podatki bi morali biti po njihovem na voljo tudi pri stanovskem združenju. Če pa ugotovijo, da ima upravnik težave s plačevanjem teh obveznosti, pa naj mi odpovejo pogodbo.

Državo medtem pozivajo, naj zakonodajo dopolniti tako, da bo možno preveriti, ali upravnik stanje denarnih sredstev v skladu lahko dokaže s potrdilom, da ima na nek presečni dan pokrito knjigovodsko stanje plačil rezervnega sklada z zakonsko dopustnimi finančnimi instrumenti naložbenja. Vsak upravnik bi moral podatke o tem podkrepiti z mnenjem neodvisnega zunanjega revizorja, še predlagajo.