Obnova zahtevnejša od novogradnje

Ko so problematične vse prvine obstoječe stavbe, ki jo želimo obnoviti, se odločimo za temeljito rekonstrukcijo, za katero po­trebujemo gradbeno dovoljenje. Tudi ko gre le vzdrževanje ali delno obnovo stavbe, kot so denimo izvedba toplotne izolacije fasade, menjava oken, vgradnja prisilnega prezračevanja ali menjava ogrevalne naprave, se pogosto odkrije veliko na prvi pogled nepomembnih podrobnosti, ki lahko potek del zapletejo in podaljšajo. Med gradnjo smo navadno osredotočeni le na parcialno težavo, katere rešitev ne bo nujno združljiva s celoto. Vedno je lažje in ceneje težave reševati na papirju, kjer vidimo in obdelujemo celoto.

Pri vsaki obsežnejši obnovi so prvi na vrsti temelji. Pozorni moramo biti tudi na vse razpoke in posedke. Pri večjih je nujna statična presoja.

Začetek obnove

Vse težave na stavbi je treba odpraviti pred obnovo. Praksa kaže, da je najtežji in najbolj kompleksen del okrog temeljev, to pomeni ves obtemeljni prostor nad in pod zemljo, zunaj in znotraj stavbe.

Pri temeljih je največ težav s kapilarno in kondenzno vlago, pogosti so tudi linijski toplotni mostovi. Simptomi teh slabosti so nedvoumni. Toplotne mostove nam pokaže plesen, kapilarno vlago pa mehurjenje ometa in opleska na dnu stene ter plesen. Če teh napak ne odpravimo, nam ne pomaga nobena obnova. Menjava oken, toplotna izolacija ovoja nad zemljo, ogrevalni sistem, prezračevanje, senčila, tlaki so manj težavni.

Za prenovo potrebujemo načrt

Med svetovanjem opažam zelo pogost pristop – skoraj pravilo –, da se novogradnje vedno lotevamo z načrtom, obnove pa brez njega. Naletel sem tudi že na kompleksne obnove, ki so se delale na pamet, na podlagi slabih skic ali pod vodstvom lokalnega zidarja. In to kljub dejstvu, da je obnova zahtevnejša od novogradnje.

Vzemimo primer celovite energetske obnova od 50 do 100 let stare družinske hiše, praviloma postavljene v samogradnji. O protipotresni gradnji ne duha ne sluha, temelji so praviloma šibki in slabo hidroizolirani, toplotne izolacije ovoja stavbe ni ali je le nekajcentimetrska, okna so praviloma škat­lasta in energetsko potratna, podstrešne sobe so poleti prevroče, pozimi premrzle, tlaki so brez barier za prevajanje zvoka, kotel na polena ali premog je prvotni, le da se je na novo vgradil oljni gorilnik.

Kljub slabim in tehnološko zastarelim rešitvam se le redki odločijo naročiti načrt prenove, ki temelji na arhitekturi in inštalacijah za današnje potrebe. Pogost izgovor je, da je za »papirje« škoda denarja in časa. Kdor se odloči za svetovanje, pa po njem zagotovo spremeni mnenje. Sindrom bolnih zgradb ni modna muha, temveč realnost. Nastane pa zaradi slabih odločitev, napačnih materialov in napačne izvedbe.

Zakonodaja

Vsem je razumljivo, da je za novogradnjo potrebno gradbeno dovoljenje. Pri obstoječih stavbah pa se pojavi tanka meja med red­nim vzdrževanjem in obnovo. Ju pa dobro loči zakonodaja, ki za redno vzdrževanje ne zahteva nikakršnih dovoljenj. Ta se začnejo z obnovo stavbe, njihova zahtevnost pa je odvisna od stopnje obnove. V skrajnem primeru obsežne prenove (rekonstrukcije) je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Ne pozabimo, da se zahteve zakonodaje, okolja in stanovalcev glede kakovostnega bivanja spreminjajo. Zato za obnovo vedno predlagam angažiranje najmanj dveh strokovnjakov: arhitekt bo v načrt prenesel vse zahteve in želje investitorja ter jih oblikovno prilagodil zahtevam sodobnega časa, nadzornik prenove pa bo pri izvajalcih strokovno zagovarjal interese investitorja.

Prilagajanje gradnje podnebnim spremembam

Le upam lahko, da so poplave v Savinjski dolini in še kje avgusta 2023 streznile vse investitorje, da ne izsiljujejo več za gradbena dovoljenja v bližini vodotokov, da projektanti takih stavb ne projektirajo, upravne enote pa zanje ne izdajajo gradbenih dovoljenj.

Glede na spremenjene podnebne razmere se bomo morali vsi prilagoditi novi realnosti. Pri družinskih hišah je nekaj rešitev, ki bodo vedno bolj aktualne. Tu navajam najbolj očitne in najbolj smiselne, ki so tudi cenovno sprejemljive, saj so primerne za novogradnje ali obnove in za vse vremenske razmere, ne le ekstremne. To so zelene strehe, zelene fasade, stavbe, ki so dobro toplotno izolirane proti zimskemu mrazu in poletnemu pregrevanju, sistem za uporabo deževnice, kamini kot rešitev za ogrevanje bivališča ob večdnevnem izpadu električnega sistema, vgradnja toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS) v vse tlake in dele fasade, ki jih lahko doseže poplava, pa tudi rešitve na strehi, fasadi in senčilih proti toči ter močnim nalivom in vetru.

Hiša v času

Zgrajena hiša ni nikoli končna. Pravzaprav se prvi dan bivanja v njej začne nabirati seznam popravkov ter potrebnih in nepotrebnih dopolnitev. Zamislimo si niz takih situacij. V kopalnici je ne glede na temperaturo pogost občutek hladu, moti nas ne­akustičnost praznih prostorov brez zaves in z veliko gladkimi površinami, tudi notranje žaluzije na južnih in zahodnih oknih poleti ne delujejo kot senčilo, ampak radiator. Prvo ogrevalno sezono se pri parketu zaradi suhega zraka pojavijo vidne fuge, ki potem čez poletje izginejo. To ni napaka, ampak značilnost lesa. Kdor ima hišo blizu gozda, lahko pričakuje različne obiskovalce. Kune so lahko prav nadležne, poleg tega nam lahko poškodujejo napeljave. Kdor ima garažo v hiši, bo v nekaj letih opazil škodljive posledice soli na tleh.

Okrog hiše se kmalu začnejo različna posedanja (tlaka, stopnic, terase, vodnjaka, kamina na vrtu ali celo škarpe). Zunanje tlakovane površine spremenijo barvo, nanje se lahko naselijo plesen, alge in lišaji, med fuge pa rastline. Enako se lahko zgodi s fasado. V zadnjem času opažam kar pogosto menjavo obstoječih platnenih tend z bioklimatskimi pergolami.

Po nekaj letih bivanja pridejo na vrsto svetila. Dizajnirane luči se pogosto zamenjajo s preprostejšimi, saj so specialne žarnice drage in pogosto energetsko potratne. Draga so tudi senzorska stikala za svetila, ko jih je treba zaradi okvare zamenjati. S starostjo stanovalcev se pojavi težavnost hoje po stop­nicah brez ročnih oprijemal na steni. Po desetletju in več pridejo na vrsto že menjava pršne kabine, oken in ogrevalne naprave, prezračevanje skozi okna ni več ugodno zaradi hrupa in vonjav iz okolice, zato iščemo ponudbe za vgradnjo centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo. Pa na sončno elektrarno in baterijo za čim manjšo odvisnost od javnega elektrodistribucijskega sistema ne smemo pozabiti.

PREBERITE ŠE: FASADE IN IZOLACIJE: KAKO SE IZOGNEMO NAPAKAM

Razpoke

Razpoke so zunanji vidni znak dogajanja v strukturi materiala. Glavnina je lepotnih, torej statično neproblematičnih. Največ jih nastane na stiku dveh materialov in pod vplivom zunanjih temperatur. Razlog je preprost, različni raztezki ali skrčki materia­la pri pregrevanju ali hlajenju. Ne pozabimo, da letna temperaturna nihanja na strešni kritini hitro dosežejo razpon 100 stopinj Celzija. Praviloma to pri klasičnih strešnikih ni težava. Ker so to majhni kosi, se vsak brez težav skrči ali raztegne za kakšen milimeter. Povsem drugače je pri keramiki na balkonu ali terasi. Ker se ta talna obloga ne more prosto raztezati ali krčiti, začnejo pokati fuge in ploščice. Rešitev je izvedba dilatacij, gradbenih elementov, ki omogočajo širjenje in krčenje materiala brez poškodb.

Od nekdaj so v gradbeništvu v uporabi rešitve za vse navedene tegobe. Če se seveda naredijo in če jih izvajalci poznajo. Vsaka razpoka v ovoju pomeni nevarnost zamakanja deževnice v notranjost ali prehajanje vlage iz notranjosti. V naši klimi pa je zmrzovanje tisti proces, ki lahko močno poškoduje gradbeno konstrukcijo.

Posedki

Tudi v navidezno stabilnih okoljih so posedki stalnica. V resnici glavnine niti ne opazimo, preostali pa nas lahko krepko motijo ali celo povzročajo težave. Tudi pri dobrih temeljih in nosilnem terenu se zgodijo. Pri posedkih moramo imeti v mislih stavbo in njeno okolico. Med okolico uvrščam vsako gradnjo zunaj tlorisa stavbe. To pomeni tlake, stopnice, škarpe, ograje, zunanjo vodno napeljavo in kurišče, pa tudi razsvetljavo, nadstreške, peskolove in jaške. Med svetovanjem dosledno priporočam, da se gradnje zunaj tlorisa stavbe nikoli ne povežejo s stavbo in da se vmes vedno vstavi izolacija iz ekstrudiranega polistirena (XPS).