Pasti pri obnovi družinske hiše - 2. del

Priprave na obnovo

Na začetku se pogosto zalomi pri resnosti obnove. Lastniki si ne vzamejo dovolj časa za pripravljalna dela. Čas, vložen v priprave, je vedno dobra naložba. Ena boljših odločitev je tudi angažiranje vseh družinskih članov v delovno in odločevalsko ekipo. Vsak bo prevzel primerne obveznosti, prispeval predloge in vsi bodo ponotranjili obnovo kot svojo.

Papirologija je razširjen pogovorni izraz za nekaj, kar moramo narediti, koristi pa ni. Kako zgrešeno! Za gradbeno dovoljenje in vse druge dokumente bo poskrbel projektivni biro. Družina pa naj zadolži posameznike za pripravo projektne naloge, tipske pogodbe, vodenje dnevnika, iskanje izvajalcev in nadzor. Kot krajinski arhitekt zelo spodbujam hkratno prenovo stavbe in parcele.

Ovoj stavbe

Vsako stavbo si lahko predstavljamo kot kocko s šestimi stranicami. Spodaj je tlak proti terenu ali neogrevani kleti. Okrog so štiri stranice fasade, skupaj z okni in zunanjimi vrati. Zgoraj je strop proti hladni podstrehi ali streha, ki je strop podstrešnega stanovanja. Toplotni mostovi so odraz slabih rešitev, posledica pa plesen v stanovanju.

Temelji: Največje težave pri obnovi povzročajo dela na stiku stavbe in terena. To pomeni odpiranje prostora okrog temeljev na zunanji ali notranji strani hiše. To je nujno pri večini hiš, ne glede na starost gradnje. Rešitev je več, vse pa morajo zagotoviti hidro- in toplotno izolacijo. S toplotno izolacijo izoliramo tudi temelje v zemlji, prav tako naredimo drenažo na vseh štirih straneh stavbe. Tu smo pozorni na vertikalno drenažo in revizijske jaške. V praksi pogosto svetujem tudi prezračevani kanal, katerega izvedbo je treba prilagoditi specifiki stavbe. Strah, da se kamniti zid ne sme toplotno izolirati s EPS (stiropor), ni upravičen. Suh zid je osnovni pogoj za vsako toplotno izolacijo.

Tlaki: Izvedba tlakov spada med zahtevnejša dela. Tlak med ogrevanima etažama je drugačen od tlaka proti neogrevani podstrehi, ta pa drugačen od tlaka proti raščenemu terenu ali neogrevanim prostorom. Plasti tlaka in njihove debeline prilagodimo razpoložljivim višinam, potrebam prostora, ogrevalnemu sistemu, pohodnim površinam in zvočni izolativnosti. Tako naj bo debelina toplotne izolacije med ogrevanima etažama od 2 do 4 cm, kar je dovolj za zvočno izolacijo. Na lesenih stropnikih pod neogrevano podstreho naj bo 40 cm toplotne izolacije, na AB-plošči pa 30 cm. Tlak ogrevanega prostora proti raščenemu terenu naj ima vsaj 15 cm toplotne izolacije. Vsi navedeni centimetri so zgolj orientacijski, med svetovanjem pa pridemo do pravega zaporedja in debelin vseh plasti, kar velja tudi za vse folije v tlaku.

Okna: Menjava oken je odvisna predvsem od kakovosti obstoječih. Če so dobro vzdrževana, jih lahko ohranimo, slaba seveda zamenjamo. Tudi stara okna lahko energetsko izboljšamo. Vedeti moramo, da nova zelo dobro tesnijo, kar je dobro za energijo in slabo za zrak. Zato je treba pred odločitvijo o menjavi razmisliti, kako se bo stanovanje prezračevalo: skozi okna ali skozi prezračevalni sistem z rekuperacijo oz. vračanjem odpadne toplote.

Še na eno veliko napako pri menjavi oken bi rad opozoril. To je mesto montaže. Pri novogradnjah vedno predlagam, da se okna vgradijo na zunanjo linijo zidu. Pri obnovah pa ni enoznačnega nasveta. Mesto vgradnje je odvisno od tega, ali se bo (in kdaj se bo) fasada toplotno izolirala. Skupaj z oknom se rešuje tudi senčilo in zunanja polička.

Balkoni: Pogosto imajo hiše, ki gredo v obnovo, tudi balkone. Tu so na voljo tri rešitve. Balkon se bodisi odreže, se toplotno izolira zgoraj in spodaj ali pa se naredi nov montažni balkon. Nekajkrat pa sem že predlagal četrto možnost, da se balkon vključi v zimski vrt. S tem se poveča bivalna površina, izničijo toplotni mostovi balkona in poveča delež brezplačnega sončnega ogrevanja hiše.

Fasada: Obnova fasade je – poleg oken – najbolj pogost ukrep pri obnovah družinskih hiš. Pri izbiri toplotnoizolacijskega sistema je smiselno povzeti materiale in debeline, ki jih predlaga Eko sklad za uveljavitev subvencije. Načeloma pa velja, naj bo debelina toplotne izolacije 20 cm. To je tudi debelina, v katero se brez težav skrijejo omarice za rolete ali žaluzije. Prav okrog oken lahko nastane veliko toplotnih mostov, zato je treba natančno predvideti obdelavo zunanjega obokenskega prostora.

Kljub vsemu znanju in dobrim materialom se še vedno naredi največ napak na dveh mestih. Prvi je toplotna izolacija temeljev, drugi pa stik fasadne in strešne toplotne izolacije pri kapni legi in nad špicama. V obeh primerih nastanejo trdovratni in izraziti toplotni mostovi, ki so vzrok za plesen v bivalnem delu. Toplotna izolacija fasade na zunanji strani hiše ima prednost, saj se vedno branimo na strani, s katere prihaja nevarnost. Pri fasadi so to zunanja vročina, mraz in hrup.

Kar nekajkrat sem v praksi naletel na dejstvo, da izvedba zunanje toplotne izolacije ni mogoča. Slabe razmere v hiši, bližina ceste, dekorirana fasada so najpogostejši vzroki. V tem primeru sem predlagal notranjo toplotno izolacijo in zelo natančno zrisal vse detajle. Pri tej moramo namreč paziti, da ne naredimo novih toplotnih mostov, ki so vzrok za plesen.

Ogrevanje: Ogrevalne naprave slovenskih družinskih hiš so praviloma predimenzionirane. Gotovo pa takšne postanejo po prenovi. Zato se pogosto odločamo za nadgradnjo obstoječega sistema, menjavo celotnega sistema ali samo menjavo energenta. Naloga ogrevalnega sistema je, da nam zagotovi toplo sanitarno vodo in toploto za ogrevanje prostorov. Danes imamo v Sloveniji veliko možnosti. Izbiramo med različnimi energenti, ogrevali, razvodi in regulacijo. Pri obnovi stremimo za elementi pametne hiše.

Pri izbiri optimalnega ogrevalnega sistema moramo upoštevati tri cene. To so strošek enkratne investicije, letni strošek energenta in vzdrževanje. Prav pri prenovi nam lahko nov energent »podari« prostor, ki ga je prej zasedala cisterna za kurilno olje ali drvarnica. Pri ogrevanju ne pozabimo na dimnik, ki ga je treba prilagoditi novi moči kotla in novemu energentu.

Povezovanje stavbe in parcele

Parcela ima veliko potencialov za bivanje in različne aktivnosti, zato načrtujemo njeno ureditev skupaj s stavbo, in to ne glede, kdaj bo prišel čas za izvedbo. Vzemimo detajl: vtičnic za elektriko zunaj ni nikoli preveč. To opažam pri sebi, saj imam na terasi samo eno. Dodatno sem tja potegnil še kabel za internet.

Načrt vrta naj vključuje vse grajene elemente, kot so tlaki, stopnice, škarpe in meje, vse zelene površine (grede, kompostnik, živa meja, pokrovne in grmičaste rastline ter drevje). Nujno je določiti tudi vse električne in vodovodne inštalacije.

Osnovna zahteva pa je urejeno odvajanje padavinske vode, to pomeni iz žlebov in okolice.

Drugo ključno pravilo je, da se grajene strukture okrog hiše ne smejo nikoli in nikdar dotikati hiše, če ni vmes toplotna izolacija. To pomeni vse tlakovane površine, podporne zidove in nadstreške. Enako velja za svetlobne jaške.