Priporočila, ki jih navajamo, so pripravili dr. Jože Hafner iz Laboratorija za gradbeno fiziko na Zavodu za gradbeništvo (ZAG) v Ljubljani ter dr. Miha Humar in dr. Boštjan Lesar z Oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Sanacija, ki bo zagotovila zdrave bivalne razmere

Pri sanaciji prostorov, ki so jih prizadele poplave, se moramo zavedati dolgoročnih vplivov, ki jih lahko imajo poplavljeni objekti na kakovost bivanja, počutje uporabnikov in zdravje, poudarja dr. Jože Hafner v priporočilih Nasveti ob poplavah 2023: Ravnanje z izolacijskimi materiali, objavljenih na spletni strani ZAG. Sanacija mora biti ustrezna tudi z vidika gradbene fizike, zdravja in počutja uporabnikov objektov ter dolgotrajnega varnega in zdravega okolja, brez plesni in vlage. Preprečiti mora konstrukcijsko propadanje gradiv in s tem vplive na stabilnost in varnost objektov.

Odločitev, kako sanirati poplavljene objekte, je odvisna predvsem od sestave posameznih gradbenih konstrukcij, uporabljenih materialov, lokacije namočenih delov objekta (klet, pritličje) in splošnega sistema gradnje (klasični zidani, leseni itd.). Pred načrtovanjem ukrepov je treba določiti sestavo konstrukcijskih sklopov (materia­le in njihov vrstni red), kar naredimo z odpiranjem na posameznih mestih ali na podlagi projektne dokumentacije, zapiše dr. Jože Hafner. Poudari, da je za sanacijo bistvenega pomena razumevanje vloge izolacije v stavbah in njene občutljivosti na škodo zaradi vode. Zato v nasvetih namenja posebno pozornost ravnanju z izolacijskimi materiali.

Ukrepi glede na uporabljeno gradivo in vrsto izolacije

Tla v kleti: V nekoliko starejših stanovanjskih stavbah tla v kleti niso bila izolirana in je na temeljih in temeljni plošči narejena le hidroizolacija, čez katero so položeni še estrih in keramične ploščice. Če so te dobro položene, predstavljajo bariero za vodo in estrihi niso namočeni. Takšno konstrukcijo je mogoče učinkovito osušiti z naravnim prezračevanjem (stalno odprta okna) oziroma hitreje s sušilnikom zraka.

Sodobne hiše so grajene nekoliko drugače, saj je toplotna izolacija v kleti (ekstrudirani polistiren, XPS) položena pod hidroizolacijo kot podloga nosilni kletni plošči, na notranji strani pa je samo estrih z oblogo. Sušenje je podobno, kot je predlagano za tla v kleti brez izolacije.

Če je toplotna izolacija v tleh v kleti položena na hidroizolacijo, prek te pa je še parna zapora (po domače PVC-folija), namočene materiale zelo težko presušimo, saj je izolacija vgrajena med dve parni zapori, skozi kateri voda skoraj ne more. V tem primeru je treba preveriti, ali je izolacija namočena (na nekaj mestih zvrtati luknje v estrih, da se preveri prisotnost vode v izolaciji). Če to potrdimo, je ob rečnih in hudourniških poplavah priporočena odstranitev estriha in izolacije, saj je v vodi veliko umazanije. Ta lahko postane hrana raznim glivam in plesnim, ki sčasoma začnejo rasti in se širiti po stenah. Sušenje je sicer mogoče z vpihovanjem toplega zraka v izvrtane luknje v estrihu in izolaciji, vendar s tem ne odstranimo umazanije, ki v poznejših obdobjih povzroča rast gliv in plesni ter navsezadnje neprijeten vonj, ki lahko vztraja več let.

Stene v kleti: Kletne stene so grajene iz betonskih ali opečnih zidakov in ometane z apnenimi ali cementnimi ometi na notran­ji strani ter cementnimi ometi na zunanji. Prek ometa je nanesena hidroizolacija, ki preprečuje vdor vode oziroma vlage v klet. V novejših hišah je na hidroizolacijo nalepljena še toplotna izolacija (največkrat iz XPS), ki je pred mehanskimi poškodbami nasutja zemlje pri podzemnih stenah z zunanje strani zaščitena oziroma je izdelan fasadni sloj ali pa je nameščena kamena obloga pri vidnih kletnih stenah. Zunanji del izolacije iz XPS je odporen na vplive vode oziroma vlage, zato ni potrebno nikakršno sušenje, saj se bo zunanjost kletnih sten posušila sama od sebe. Notranjo površino kletnih sten je treba sušiti na podoben način, kot je opisano za tla v kleti, torej s prezračevanjem ali delovanjem sušilnikov zraka.

Tla v stanovanju nad kletjo brez vgrajene izolacije: Če je voda zalila tla v stanovanju, ki nimajo vgrajene izolacije, takšna konstrukcija navadno nima vgrajene parne zapore. Tla se lahko presušijo z naravnim prezračevanjem, še bolje pa s sušilniki zraka, ki postopek pospešijo. Treba pa je ovrednotiti stanje talnih oblog. Keramične ploščice in umetni materiali so odporni proti vlagi, parketi in razne talne obloge na osnovi lep­ljenih lesenih vlaken pa se napijejo vode in se jim poveča volumen. V takšnih primerih se je treba posvetovati z ustreznimi strokovnjaki.

Tla v lesenih hišah: V lesenih hišah je nosilna lesena konstrukcija pritrjena pod talnimi oblogami in izolacijskim slojem. Nosilni konstrukcijski les je sicer delno zaščiten proti vlagi, vendar to ne zadostuje za zaščito pred poplavami. Zaradi tega je treba vse namočene dele tal nemudoma odstraniti in čim prej posušiti leseno nosilno konstrukcijo, da ne pride do propadanja in zmanjšanja trdnosti lesa. V tem primeru predlagamo pospešeno sušenje s sušilniki zraka.

Zunanja fasada pri klasični gradnji: Za­ključni sloji tako starejših fasad brez izolacijskega sloja kakor tudi sodobnih fasad z izolacijo so odporni proti vremenskim razmeram, kot so nevihte, ki zmočijo površino. Hkrati so paropropustni, kar pomeni, da se izolacija, ki jo voda zmoči, lahko posuši sama od sebe. Tudi kamena volna se lahko zmoči, in ko se posuši, ima še vedno dobre izolacijske in mehanske lastnosti. Seveda pa se to ne sme dogajati prepogosto.

Notranje stene iz opeke in s klasičnimi ometi: Klasično grajene hiše iz opeke in ometov so bolj odporne proti namočenosti v primeru poplav kot pa moderne lesene stene. Omet pri poplavah predstavlja bariero za pronicanje vode do zidakov in s tem so zidovi manj namočeni, kot če ometa ne bi bilo. Ker pa skozi klasične omete lahko prehaja tudi vodna para, je sušenje dokaj preprosto, saj lahko sušimo z naravnim prezračevanjem, bolj priporočljiva pa je uporaba sušilnikov zraka.

Notranje stene iz opeke in z mavčnokartonskimi oblogami: Če so notranje stene stavbe obložene z mavčnokartonskimi oblogami, jih je po poplavah treba odstraniti vsaj 50 cm višje, kot je segala voda v prostoru, oz. pol metra nad vidnimi znaki namočenosti. Mavčnokartonske obloge niso odporne proti vlagi (izjema so posebne izvedbe), zato nase vežejo vodo in se jim poveča volumen. Poleg tega predstavljajo parno zaporo za vlago in se zidovi za njimi ne morejo sušiti.

Zunanje stene v lesenih hišah: V lesenih hišah je nosilna lesena konstrukcija sestavni del zunanjih in notranjih sten in jo je treba po poplavah čim prej presušiti. Nosilni konstrukcijski les je sicer delno zaščiten proti vlagi, vendar to ne zadostuje za zaščito pred poplavami. Poleg tega je pri lesenih hišah izolacija iz materialov, ki se težko sušijo (izolacija iz lesne volne, celuloznih kosmičev, steklene volne), zato je treba vse namočene dele sten do konstrukcije nemudoma obojestransko odstraniti in čim prej posušiti leseno nosilno konstrukcijo, da ne bi začela propadati in bi se trdnost lesa zmanjšala. Odstraniti je treba vse obloge do višine 50 cm nad nivojem vode v času poplave in tako izpostaviti nosilno leseno konstrukcijo zraku, kar omogoča sušenje. V tem primeru predlagamo pospešeno sušenje s sušilniki zraka (če so prostori zaprti) oziroma naravno sušenje pri odprtih prostorih.

Notranje predelne stene mavčnokartonskih plošč z vmesno izolacijo: Če so predelne notranje stene izdelane iz mavčnokartonskih plošč z vmesno izolacijo, je po poplavah treba oboje odstraniti vsaj do višine 50 cm nad nivojem vode oz. pol metra nad vidnimi znaki namočenosti plošč ali izolacije. Mavčnokartonske obloge niso odporne proti vlagi (izjema so posebne izvedbe), zato nase vežejo vodo in se jim poveča volumen. Poleg tega predstavljajo parno zaporo za vlago in se vmesna volna za njimi ne more sušiti.

!!galerija!!

Smernice za sanacijo poplavljenih lesenih stavb

­­­­­­­­­­­Strokovnjaka Oddelka za lesarstvo na Bio­tehniški fakulteti UL dr. Miha Humar in dr. Boštjan Lesar sta že v dneh po poplavah opozorila na mogoče pasti pri sanaciji poplavljenih lesenih objektov, 20. septembra pa sta na Biotehniški fakulteti s sodelavci ob pomoči agencije SPIRIT 2023 pripravila brezplačno delavnico na to temo. Sestavila sta tudi javno dostopne Smernice za sanacijo poplavljenih lesenih objektov, ki so nastale na podlagi izkušenj s sanacijo poplavljenih objektov v preteklosti.

»V tem obdobju se številni lastniki sprašujejo, ali so leseni objekti bolj ali manj izpostavljeni poplavam. Izkazalo se je, da je obnova lesenih hiš običajno manj problematična kot obnova stavb iz mineralnih gradbenih materialov z izjemo vodotesnih betonskih konstrukcij. V leseni gradnji se uporablja tehnično sušen les. Zaradi slabe permeabilnosti smrekovega lesa voda vanj prodira počasi in zato ne prodre globoko. Odstranjevanje namočene izolacije pri lesenih objektih je lažje kot pri klasično grajenih. Preostalo konstrukcijo je nato mogoče relativno preprosto posušiti. Konstrukcijska lepila, ki se uporabljajo v leseni gradnji, so preizkušena in morajo izkazati visoko odpornost proti vodi. Tako ni nevarnosti, da bi ob poplavnih dogodkih popustila,« sta zapisala dr. Humar in dr. Lesar. Prednost pri sanaciji lesenih objektov je v tem, da je stene zaradi načina gradnje lažje odpreti in jih posušiti.

»Če konstrukcije ne posušimo, pa predstav­lja veliko nevarnost: v vlažni leseni konstrukciji se lahko razvijejo glive razkrojevalke, ki lahko oslabijo njeno nosilnost, kar lahko privede do porušitve. Poleg tega lahko vlaga, ujeta v konstrukcijo, počasi izhaja na površino, zaradi česar se na vlažnih stenah razvijejo glive plesni. Vlažna stena ima tudi zelo zmanjšane izolacijske lastnosti. Ob nizkih zimskih temperaturah lahko pri vlažni steni nastanejo dodatne poškodbe stene ali ometa. Zato je pravilna sanacija nujna za ohranitev kakovosti bivanja in vredno­sti premoženja,« zapišeta v nadaljevanju. Iz Smernic za sanacijo poplavljenih lesenih objektov v nadaljevanju objavljamo Povzetek navodila za sanacijo poplavljenih hiš z leseno konstrukcijo.

Najpomembnejši koraki pri prenovi lesenih hiš

Splošno pravilo za lesene stavbe je, da je treba poplavljeno leseno konstrukcijo čim prej posušiti. Vse sanacijske ukrepe je treba vedno izvajati v soglasju s proizvajalcem, saj odstranjevanje oblog vpliva tudi na nosilnost objekta. V nadaljevanju sledijo najpomembnejši koraki pri prenovi lesenih (montažnih) hiš z leseno konstrukcijo (lesena okvirna oziroma skeletna konstrukcija in masivne lesene konstrukcije – CLT).

Osebna varnost, električna napetost: Pri čiščenju je treba najprej poskrbeti za osebno varnost in pri delu uporabiti osebno zaščit­no opremo. Če imate težave z dihali, nosite zaščitno masko. Pri poplavljenih objektih je najprej treba izključiti električno napetost.

Osnovno čiščenje: Ko voda odteče, je treba odstraniti namočeno pohištvo in očistiti mulj ter druge naplavine. Če je pohištvo iz ivernih plošč prepojeno z vodo, ga je tako rekoč nemogoče sanirati, zato ga je smiselno zavreči. Odpadke je treba čim prej odstraniti iz okolice objekta, saj predstavljajo potencialni vir okužbe. Pohištvo, izdelano iz masivnega lesa, je pri poplavah odpornejše.

Spiranje: Ko odstranimo mulj, je očiščene stene in tla smiselno sprati s tlačnim čistilcem.

Odstranjevanje notranjih oblog in izolacije: Z notranje strani sten je treba odstraniti obloge približno 30 cm nad najvišjim nivojem vode. Do te višine je treba odstraniti tudi izolacijo.

Ravnanje s parno oviro: Pri odstranjevanju oblog pazimo, da ne poškodujemo parne ovire, prerežemo jo približno 5 cm nižje kot notranjo oblogo.

Odpiranje sten: Pri mokrih prostorih (kopalnica …) lahko stene odpiramo z zunanje strani, saj tako stenskih napeljav ni treba v celoti odstraniti. Pri masivnih lesenih konstrukcijah (CLT) je smiselno stene odpreti z obeh strani. Pri tem je treba zunanji del zaščititi pred padavinami.

Odstranjevanje toplotne izolacije, talnih oblog in estrihov: Odstraniti je treba vso prepojeno toplotno izolacijo, prav tako talne obloge in tlake oz. estrihe.

Sušenje estrihov: Odstranjevanju estrihov se lahko izognemo, če jih sušimo z vpihovanjem zraka pod njih ter z uporabo industrijskih razvlaževalnikov. Sušenje je dolgotrajno in traja več tednov.

Čiščenje lesene konstrukcije: Če je lesena konstrukcija zamuljena, jo grobo očistimo. Fino čiščenje se izvede z vrtno cevjo ali visokotlačnim čistilnikom.

Sušenje nosilne konstrukcije: Izsuševanje lesene konstrukcije traja več tednov. Čas je odvisen od trajanja poplavljenosti, časa odpiranja konstrukcije in intenzivnosti vdora vode oziroma vlage. Sušenje pospešujemo z dobrim prezračevanjem, uporabo naprav za ogrevanje, ventilatorjev in industrijskih naprav za razvlaževanje.

Meritve vlažnosti lesa: Spremljajte vlaž­nost lesa, pri čemer meritve izvajajte na več mestih. Posebno pozornost posvetite horizontalnim elementom, ki so v stiku s talno ploščo, ker so bili ti najbolj namočeni in se najteže sušijo, vsem stikom in čelnim površinam lesa.

Odpravljanje plesni: Če se na lesu ali drugih elementih pojavijo plesni, jih je smiselno čim prej uničiti s pripravki za dezinfekcijo.

Zapiranje konstrukcije, ocena škode na njej: Konstrukcije ne smemo prehitro zapreti. Ob zapiranju mora biti na najvlažnejšem delu vlažnost lesa 16, izjemoma 18 odstotkov. Ko se posuši, mora morebitne poškodbe na konstrukciji oceniti proizvajalec ali strokovnjak za leseno gradnjo.

Biocidna sredstva: Kljub temu da je konstrukcija suha, obstaja možnost, da so kje v objektu še vedno ujeti »žepi« vode. Ta lahko omogoči glivni razkroj. Zato predlagamo, da pasnice prebrizgate z biocidnimi izdelki na osnovi bora.

Zamenjava poškodovanega lesa: Pri sušenju objekta se marsikje lahko pokažejo še stare poškodbe, trhel les ali les, poškodovan z insekti. Poškodovan les je smiselno zamen­jati z novim. Predlagamo, da se vgradi impregniran les.

Zapiranje sten: Ta poseg naj izvede podjetje za leseno gradnjo. Notranje obloge, ko na primer OSB- ali cementne plošče, vplivajo na statiko objekta, zato morajo biti ustrezno pritrjene na vse elemente nosilne lesene konstrukcije. Pri zapiranju je najprej treba ustrezno nadomestiti odstranjeno ali poškodovano toplotno izolacijo.

Pozorno s parno zaporo: Ob zapiranju sten je treba parno zaporo ali oviro zelo natančno spojiti z obstoječo parno zaporo oziroma oviro.

Notranje obloge, zaključna dela: Naslednji korak je nameščanje notranje obloge (npr. mavčnokartonske plošče), ki mu sledijo slikopleskarska in druga zaključna dela.

Fasadna obloga: Če je fasadna obloga po­škodovana, je treba poskrbeti za njeno prenovo, sicer lahko v stavbo vdira meteorna voda. Fasadna obloga je lahko poškodovana zaradi udarcev trših predmetov, ki jih je nosil vodni tok, nabrekanja izolacije. Če se je med poplavami namočila fasadna izolacija, ki vpija veliko vode (mineralne izolacije, izolacije iz lesnih vlaken …), je namočeni del nujno zamenjati z novo fasadno izolacijo. Pri tem jo odstranimo 30 cm nad najvišjo ravnjo vode. Nato pustimo, da se konstrukcija posuši še z zunanje strani. Velja enak postopek, kot je za notranjo stran opisan zgoraj. Zunaj je treba konstrukcijo dodatno zaščititi pred vremenskimi vplivi, da ne nastane še večja škoda. Po sušenju namestimo novo izolacijo in izdelamo finalno oblogo oziroma omet. Predlagamo, da ta dela da izvede ustrezno usposobljen izvajalec.

S projektom Obnavljamo Slovenijo ponujamo roko vsem žrtvam katastrofalnih poplav v Sloveniji. Tudi vi jim lahko pomagate z nakazilom v Sklad Ivana Krambergerja.

SMS-donacija: KRAMBERGER ali KRAMBERGER5 na 1919 in prispevali boste 1 evro oziroma 5 evrov.

Donacija na TRR: SI56 0292 2001 9831 742, s pripisom OBNAVLJAMO SLOVENIJO, sklic SI00 7265 ali s skeniranjem QR kode iz vaše mobilne banke.