Pred izvedbo ostrešja za mansardo v starih stavbah mora statik preveriti, ali bo streha zdržala toplotno izolacijo, zato pregleda kritino, letve in nosilno konstrukcijo. Njegove pomoči ne potrebujemo, če imamo projekt za izvedbo (PZI), ki vsebuje tudi statični izračun.

Hladne in tople toplotno izolirane strehe

Poševne strehe nad bivalnimi prostori z gradbenofizikalnega vidika delimo v dve skupini: tople in hladne poševne strehe. Za hladne toplotno zaščitene poševne strehe je značilen zračni kanal med sekundarno kritino in slojem toplotne izolacije, pri toplih toplotno zaščitenih poševnih strehah pa je sekundarna kritina položena neposred­no nad slojem toplotne izolacije. V tem primeru se zmanjša oz. upočasni oddaja toplote z zunanje površine toplotne zaščite zaradi gibanja zunanjega zraka ob njej. Pogostejša je izvedba toplih poševnih streh.

Sestavni deli toplotno zaščitene strehe

Sestavni deli sodobne toplotno zaščitene poševne strehe so poleg nosilne konstrukcije, od zgoraj navzdol: strešna kritina, zračni kanal pod kritino (tople strehe), sekundarna oziroma rezervna kritina, zračni kanal (hladne strehe), toplotna izolacija, parna zapora ali ovira, ki je hkrati zračna zapora, in notranja zaključna obloga. Med parno oviro in notranjim zaključnim slojem je lahko dodaten sloj toplotne zaščite, ki ne sme presegati petine skupne debeline toplotne izolacije. Ta dodatni sloj toplotne zaščite je pogosto ravnina za razvod inštalacij, da z njimi ne prediramo parne ovire. Druga možnost za razvod inštalacij oz. inštalacijsko ravnino je 5 cm visok kanal med stropno oblogo in parno oviro.

Sekundarna kritina in prezračevalni kanal

Temeljni namen sekundarne kritine je za­ščita toplotne izolacije pred vdorom vode in vetra. Za sekundarno kritino se običajno uporabljajo debelejše PVC-folije, ki so neprepustne za vodo, vendar morajo biti obvezno paroprepustne, sicer se lahko pojavi kondenz.

Preberite še: Odpornost streh proti neurju: Za poškodbe največkrat kriva nestrokovna izvedba

Prezračevalni kanal (pod ali nad sekundarno kritino) preprečuje prvi vdor vročine (ali mraza) skozi strešno kritino. Pravilno izvedena konstrukcija s prezračevalnim slojem tudi podaljšuje življenjsko dobo vgrajenih materialov.

Pri topli strehi parna ovira

Pri topli poševni strehi se pod toplotno izolacijo namesto vgradnje parne zapore uveljavlja vgradnja parne ovire, ki je delno paroprepustna, da se prepreči možnost zapiranja vgrajene vlage (npr. ne dovolj osušena strešna konstrukcija, navlažena toplotna izolacija) med sekundarno kritino in parno zaporo, kar lahko povzroči nastanek plesni, gnitje in trohnenje materialov in podobno.

Materiali za toplotno zaščito

Strokovnjaki priporočajo 40 centimetrov toplotne izolacije na strehi, ustrezno toplot­no prehodnost strešne konstrukcije pa lahko dosežemo tudi z manj centimetri, odvisno od materiala, za katerega smo se odločili. Najbolj pomembno pa je, da je toplotni ovoj neprekinjen od temeljev do strehe in da ni toplot­nih mostov na stikih, zlasti med toplotno izolacijo strehe in fasade nad kapno lego.

Za toplotno zaščito poševne strehe uporab­ljamo materiale, ki so dimenzijsko stabilni in hkrati dovolj elastični, da na medsebojnih stikih ali stiku toplotne izolacije in špirovcev, če je izolacija nameščena med njimi, ne nastajajo toplot­ni mostovi. Klasični polistiren v ploščah je tako le izjemoma uporaben za izvedbo toplotne zaščite med špirovci, ker ga ni mogoče vgraditi dovolj tesno. Les v ostrešju se namreč dimenzijsko spreminja z nihanjem vsebnosti vlage, kar povzroča rege med njim in togim materialom, s katerim je v stiku. Kot mogoč material za izolacijo med špirovci pa se v zadnjem času uveljavljajo posebne vrste ekspandiranega polistirena z večjo stis­ljivostjo in izdelane s peresom in utorom.

Za izolacijo med in pod špirovci se največkrat uporabljajo mehkejši oz. bolj stisljivi kompaktni ali sipki izolacijski materiali, ki dobro zapolnijo prostor. Najpogostejši so kamena volna, steklena volna, celulozni kosmiči in lesni kosmiči.

Za izolacijo nad špirovci so primerni tudi drugi, bolj togi materiali v ploščah, kot npr. polistiren, poliuretan ali lesne izolacijske plošče. Pravilnost izračunov difuzije vodne pare in dimenzioniranja parne ovire oz. zapore je tu še pomembnejša.

Preberite še: Strehe: Smrečica na slemenu