
Pri posedkih moramo imeti v mislih tako stavbo kot njeno okolico, kar pomeni vsako gradnjo zunaj tlorisa stavbe (tlaki, stopnice, škarpe, ograje, zunanji vodnjak in kurišča, razsvetljava, nadstreški, peskolovi in jaški). Pri energetskem svetovanju se s posedki stavbe glede na okolico ukvarjam zlasti zato, ker so krivi za poškodbe inštalacij na stiku s terenom. Problematični so tudi posedki v materialu v stavbi, pri čemer prednjači toplotna izolacija na ovoju stavbe. Za stavbo najmanj problematične in dokaj preprosto rešljive pa so težave zaradi posedanja terena glede na stavbo.
Na raztezke in skrčke delujeta temperatura in vlaga, na posedanje pa gravitacija. Kot krčenje razumemo zmanjšanje dimenzij materiala zaradi sušenja in mraza, medtem ko je posedanje premik celotne strukture navzdol.
Oba procesa sta naravna in se ju med projektiranjem, gradnjo in vzdrževanjem objektov ne sme zanemariti. Pri masivnih lesenih hišah je pomembno, da se z ustreznim načrtovanjem in konstrukcijo upoštevata tako krčenje kot posedanje. Prav na leseni masivni hiši najlažje pojasnim to razliko. Posamezen hlod ali lesena prizma se med sušenjem krči, hiša kot sestavljena konstrukcija pa se posede.
Posedanje je vedno povezano s težo objekta in naravnimi procesi. Lahko se poseda celoten objekt ali pa se posedajo različni materiali, deli temeljev ali okoliški teren. Proces poteka v daljšem časovnem obdobju, običajno najbolj intenzivno v prvih letih po gradnji. Navajam štiri najpogostejše težave zaradi posedanja.
Vsaka stavba se mora stabilizirati v zemljišču. Težje stavbe imajo večje posedke, lahke manjše, vse pa je odvisno od nosilnosti terena. Hiše v ljubljanskem naselju Murgle denimo so bile namensko zasnovane kot lahke stavbe, saj je nosilnost terena na robu Ljubljanskega barja slaba. Razlike med posedanjem hiš v Murglah in bližnjem naselju Rakova jelša zelo dobro pokažejo razmerje med težo stavbe in nosilnostjo terena. Medtem ko v Murglah nimamo opraviti s posedanjem ali ga je zelo malo, je na Rakovi jelši zaradi neprimerne gradnje, praviloma težkih hiš, posedanje očitno. Na slabo nosilnih tleh se gradijo lahke stavbe ali pa se nosilnost povečuje z globokim temeljenjem ali celo piloti.
Posedanje stavbe je težko ustaviti. Obstajajo metode podbetoniranja in vbrizgavanja različnih mas pod temelje ali samo v teren pod stavbo. Omenjam jih informativno, saj je treba za vsako stavbo narediti strokovni načrt.
V stavbi so posedki redki. Iz prakse lahko omenim le dva, ki sta pomembna. To so posedki toplotnih izolacij na ovoju stavbe in posedki masivnih lesenih hiš zaradi sušenja lesa.
Posedki toplotnih izolacij: Za trde toplotne izolacije (ekstrudirani in penjeni polistiren, poliuretanske in bakelitne izolacije, kamena in steklena volna) velja, da so stabilne in se ne posedajo. Če že, potem govorimo o stiskanju, ki pa je zanemarljivo, zato lahko te vrste izolacij brez skrbi vgrajujemo pod temeljne plošče v tlake, fasade ter strop neogrevane kleti ali strop podstrešnega stanovanja.
Problematično posedanje pa je mogoče pri stropu podstrešnega stanovanja, če vanj nestrokovno vgradimo mehko toplotno izolacijo. Težave lahko pričakujemo tudi pri nestrokovnem vpihovanju celuloznih kosmičev ali lesnih vlaken. S termokamero in po neenakomerno stopljenem snegu na strehi sem zaznal precej takšnih primerov. Rešitev je bila vedno odpiranje strešne konstrukcije in potem dopolnitev toplotne izolacije s spodnje ali zgornje strani. Nobena od teh rešitev pa ni prijetna za delo.
V praksi se kaže še ena vrsta posedanja. Starejše hiše so se pred desetletji gradile s sendvičnim obodnim zidom: modularni opeki je sledil petcentimetrski sloj izolacije, zaključni fasadni sloj pa je bila fasadna opeka. Toplotna izolacija v vmesnem prostoru je bila pogosto mehka kamena ali steklena volna, ki se je zaradi lastne teže in teže malte, ki je med zidavo padla nanjo, posedla. Večkrat sem s termokamero zaznal tudi do meter visok pas brez toplotne izolacije. Pa termokamera sploh ni bila nujna, saj je ta toplotni most lepo pokazala plesen v pasu pod stropom.
Posedki konstrukcije lesenih hiš: Pri skeletni, panelni montažni gradnji in gradnji iz križno lepljenih plošč posedkov ni ali pa so minimalni in zato ne vplivajo na gradnjo, vgrajeno opremo in inštalacije. Drugače pa je pri masivni leseni hiši, zgrajeni iz lesenih prizem ali hlodov. Tu dosežejo posedki od enega do treh centimetrov na etažo, pri dvonadstropni družinski hiši lahko tudi do šest centimetrov. Posedanje je naravni proces, ki ga projektanti upoštevajo, zato imajo take hiše prilagojeno vgradnjo stavbnega pohištva in inštalacij.
Najpogosteje se teren pod stavbo ali okrog nje poseda zato, ker zasipni material ni dovolj stisnjen, steptan. Posedanje povzroča tudi nestanoviten plazovit teren, pogost vzrok pa je voda (visoka podtalnica, neurejeno površinsko odvodnjavanje iz okolice stavbe, slaba drenaža ali celo odnašanje materiala zaradi podzemnih izvirov).
Pred vsako obnovo stavbe je treba med drugim ugotoviti, kaj je vzrok morebitnega posedanja temeljev. Mogoči vzroki so: slabo utrjena podlaga pred začetkom gradnje temeljev; deformirani temelji zaradi neenakomerne geološke sestave tal ali ekscentrične obtežbe; izpiranje finih delcev peska pod temelji zaradi delovanja površinske ali podzemne vode, zato sčasoma nastanejo praznine (pogosto je kriva manjkajoča ali nedelujoča drenaža); mehčanje nosilne podlage zaradi neustreznega odvajanja meteornih vod ali zaradi poškodbe na greznici in kanalizaciji; izsuševanje in krčenje močno navlaženega terena pod temelji zaradi dolgotrajnega sušnega obdobja.
Več fotografij v galeriji zgoraj.
Na stiku stavbe in terena pa lahko nastanejo kar pomembne težave, povezane z inštalacijami. Bolj natančno to pomeni vse inštalacije, ki so povezane z vodo, plinom ali kakšno drugo cevno napeljavo. Električne in druge žične inštalacije niso občutljive na posedanje, pri vodovodnih pa je treba najti ustrezne tehnične rešitve za obstoječe ali celo bodoče inštalacije, ki bodo prenesle posedanje.