Da se je za okensko zaščito pred insekti uveljavilo prav ime komarniki, ni presenetljivo, saj so v poletnem času za človeka najbolj nadležne žuželke, ki povzročajo boleče pike in srbečico, pri občutljivih posameznikih pa tudi alergijsko reakcijo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) komarji pri nas za zdaj ne pomenijo tveganja za prenos nevarnih bolezni. Domači navadni komarji lahko prenašajo virus Zahodnega Nila, od leta 2013 so v Sloveniji potrdili pet primerov, medtem ko lahko tujerodni tigrasti komar, ki se je na zahodu naše države prvič pojavil leta 2002 in se od tam širi proti v vzhodu, prenaša nekatere druge tropske bolezni (rumeno mrzlico, virus denga, zika in čikungunja). Prenosa teh bolezni v Sloveniji za zdaj niso zaznali, obstaja pa možnost prenosa teh okužb na tigraste komarje s potnikov, ki se vrnejo iz držav, kjer se te bolezni pojavljajo, pravijo pri NIJZ.
PREBERITE ŠE: NA POMOČ: LJUBLJANO SO ZAVZELI TIGRASTI KOMARJI
Čeprav se življenjski krog oziroma možnost razmnoževanja zaradi količin vode, potrebne za odlaganje jajčec, pri domačem in tigrastem komarju razlikuje, se obe vrsti zadržujeta bolj pri tleh, kjer so razmere ugodnejše, in sta tam za ljudi nadležnejši. Kljub temu so v svetu različne vrste komarjev našli tudi v zelo visokih nadstropjih stolpnic, bodisi zaradi razmnoževanja v mokrih kotanjah visokih dreves, zračnih jaškov ali zračnih tokov, ki jih lahko odnesejo više. Tako komarje kot druge žuželke lahko v višja nadstropja prenesemo tudi z rastlinami na balkonih in podobno … Med manj pogostimi habitati tigrastega komarja so denimo še žlebovi in podstavki za rože.
PREBERITE ŠE: VIDEO: V BOJ PROTI INVAZIJI KOMARJEV Z ZATIRANJEM NJIHOVIH LIČINK
Veliko lahko za zmanjšanje populacije komarjev v bližini bivališč naredimo sami: na prostem ne puščamo nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, avtomobilskih gum in drugih majhnih posod, ne pustimo, da se voda nabira na ponjavah in drugih platnih, ki se uporabljajo za prekrivanje, več kot nekaj dni zunaj ne puščamo nepokritih napihljivih bazenov in drugih vodnih igrač, redno čistimo žlebove, sode in rezervoarje ter skrbimo za vodnjake in ribnike.
Za notranje prostore pa so najboljša zaščita komarniki, ki jih namestimo na okna. Njihova uporaba je priporočljiva predvsem v prostorih, ki jih pogosteje zračimo oziroma puščamo odprte.
Najbolj smotrno jih je namestiti ob vgradnji ali menjavi stavbnega pohištva, saj je to lažje izvedljivo in cenejše kot poznejša vgradnja. Obstaja več vrst protiinsektne zaščite za okna, za katero ob vgradnji novega stavbnega pohištva poskrbijo njegovi ponudniki v sodelovanju s podjetji, ki izdelujejo okenska senčila in komarnike. Na slednje se je najbolje obrniti tudi za izdelavo komarnikov za že vgrajena okna in balkonska vrata, saj bodo predlagali najprimernejšo izvedbo.
Gostoto mreže na komarnikih, ki so večinoma iz plastificiranih steklenih vlaken, lahko prilagodijo okolju in žuželkam. Standardna gostota je 1,41 x 1,58 mm. Gostejše (širina tkanja 1,27 x 0,56 mm) delno zmanjšajo tudi prehod cvetnega prahu, manj goste (širina tkanja 1,49 x 2,54 mm) pa so priporočljive pri prehodih za mačke in pse, vgrajenih v komarnike. Okvirji in vodila so najpogosteje aluminijasti.