Podstrešna stanovanja so dobra rešitev, saj se na podeželju zmanjšuje število novogradenj in razpršena stanovanjska gradnja. Za mestna območja pa velja, da je strošek nakupa komunalno opremljenega zemljišča za novogradnjo primerljiv strošku gradnje podstrešnega stanovanja v domači hiši. Mladi na podstrehi so zagotovilo generacijskega sobivanja, kar ima obilo prednosti v socialnem, ekonomskem in prostorskem razvoju. Med svetovanjem pogosto zasledim pomisleke, kako in do katere stopnje zgraditi podstrešne prostore, saj ni gotovo, ali bo tam kdo sploh živel in kdaj. Pri strehi ni dilem. Po najnovejših standardih se takoj izdelajo vse štiri plasti nad špirovci, preostale štiri se izvedejo pozneje, ko se gradi podstrešno stanovanje.

Plasti sodobne strehe

Sodobne eno- ali dvokapnice družinske hiše z lesenim ostrešjem imajo osem plasti skupne debeline okrog 65 cm. Štiri plasti so nad špirovci (od spodaj navzgor: zaščita pred točo, rezervna kritina, prezračevalni sloj in kritina), štiri med in pod špirovci (toplotna izolacija, parna ovira, montažna plast in stropna obloga). Spodnje štiri se naredijo skupaj z izdelavo podstrešnega stanovanja, zgornje štiri pa pri izdelavi strehe. Podobna so pravila pri betonskih strehah, ki so pogoste na Primorskem, in zelenih. V nadaljevanju so plasti opisane od spodaj navzgor.

PREBERITE ŠE: IZVEDBA BIVALNE PODSTREHE: IZKORISTITE PREDNOSTI, IZOGNITE SE NAPAKAM

Plasti pod špirovci

Stropna obloga je danes pogosto mavčna plošča, nekoč tudi ladijski pod ali omet na trstiki.

Montažna plast je znotraj zrakotesnega ovoja. To pomeni, da vse napeljave na stropu le enkrat prebijejo zrakotesni ovoj. Praviloma je debela 5 cm.

Parna ovira je eden najpomembnejših slojev strehe, pri katerem moramo doseči 100-odstotno zatesnjenost. Material za to plast je lahko navaden PVC, boljša rešitev pa so namenske folije.

Toplotna izolacija se vgradi med in pod obstoječe špirovce. Ti so pri družinskih hišah visoki 15 cm, zato je treba najti prostor za vgradnjo 40 cm toplotne izolacije.

Plasti nad špirovci

Zaščita pred točo je sestavni del sodobne strehe. Na podeželju prevladujejo deske na špirovcih, sam bolj priporočam lesnovlaknene plošče ali trdo toplotno izolacijo.

Rezervna kritina leži na protitočni zaščiti. Njena naloga je, da pri poškodbi strešnikov prepreči vdor vode navzdol, hkrati pa omogoča prehajanje vlage navzgor.

Prezračevalni sloj višine najmanj 5 centimetrov je namenjen odvajanju kondenzirane bivalne vlage, zato mora imeti pri žlebu vstop in pri slemenu izstop zraka.

Kritina je poljubna oz. prilagojena arhitekturni zasnovi in konstrukciji hiše.

Idealna višina

Pri dvokapnih strehah ne moremo govoriti o idealni višini, saj je praviloma mogoče pri vsaki višini slemena ali kolenčnega zidu pri kapu oblikovati zanimivo podstrešno stanovanje. Na podstrehi je največja višina pod slemenom. To velja izkoristiti in ne zapirati stropa na škarjah, kar je bila še pred leti skoraj dosledna praksa. Prav pri podstrehah med svetovanjem izpostavljam bolj prostornino kot površino.

!!galerija!!

Svetloba

Strešna okna so sinonim za podstrešno stanovanje, niso pa edina rešitev. Sam med svetovanjem vedno pogledam, ali je mogoča vgradnja oken v zunanje zidove. V zatrepu (špici) je to praviloma vedno mogoče, zanimivo svetlobo pa dajo tudi okna, vgrajena v kolenčni zid. Odvisno od celotne površine tlorisa, števila bodočih prostorov in volumna podstrehe je smiselno preveriti tudi izdelavo frčad. Če pa ostanejo strešna okna edina možnost, jih je treba vgraditi tako, da ustvarimo dovolj prostora za ustrezno izolacijo špalet. Če namreč okno vgradimo neposredno med dva zaporedna špirovca, zanjo ni dovolj prostora.

Tako prilagojeno ostrešje bo omogočilo toplotno izolacijo špalet in neoviran pretok zraka v zračnem kanalu.

Inštalacije

Vse inštalacije (elektrika, voda, kanalizacija, TV, internet, telefon, ogrevanje prostorov in sanitarne vode) se pripeljejo le do podstrehe, razvodi se ne naredijo. Se pa predvidi vgradnja odštevalnih števcev ali celo ločeno merilno mesto. Tudi ogrevanje podstrešnih prostorov se lahko poveže z obstoječo toplovodno centralno kurjavo. Smiselno je preveriti možnost toplozračnega ogrevanja. Sodobne klimatske naprave so za to prav primerne. Prezračevalni sistem se praviloma dela za vsako etažo posebej, kar pomeni, da ima podstreha svoj sistem.

Zvok

Pri izdelavi podstrešnega stanovanja se moramo zaščititi pred tremi izvori hrupa, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

Zaščito pred zunanjim zvokom dosežemo s toplotno izolacijo strehe (stropa) in zunan­jih sten ter kakovostnimi protizvočnimi okni, vgrajenimi po RAL-smernicah.

Horizontalni prenos notranjega zvoka uspešno odpravi dosledna ločitev vseh tlakov in inštalacij.

Zvočna zaščita proti spodnjemu stanovanju je najbolj problematična. Obstaja veliko rešitev za betonske ali suhomontažne tlake. Pri vseh je uporabna toplotna izolacija, ki pa v takšnih primerih opravlja le vlogo zvočne izolacije. Bistvo vseh zvočnih izolacij je prekinitev prehajanja zvoka skozi material.

Tlaki

Pri tlakih je na podstrehi vedno največ dela. Dokler podstreha ni bivalna, je toplotna izolacija na tleh, torej na stropu spodnjega stanovanja. Njena debelina naj bo vsaj 30 cm, kot material se zelo priporočajo trda ali poltrda kamena ali steklena volna, nasuta ali vpihana celulozna vlakna, primerni so tudi vsi ekspandirani polistireni (npr. beli, grafitni EPS) in toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena (XPS). Slednje so zaradi večje požarne občutljivosti manj priljubljene.

Bistvo toplotne izolacije stropa proti hladni podstrehi z zgornje strani je začasnost. Dokler ne bo zgrajeno podstrešno stanovanje, bo ta izolacija preprečevala toplotne izgube iz spodnjega stanovanja. Ob izvedbi podstrešnega stanovanja jo bomo odstranili s tal in vgradili v strop.

Fasada

Podstrešno stanovanje navadno nima svoje fasade oziroma se pri njegovi izvedbi v obstoječo fasado na zunanji strani ne posega. V takšnih primerih je dobra rešitev notranja toplotna izolacija obeh zatrepov in obeh zidov pod kapno lego. Poenostavljeno to pomeni, da vse štiri plasti strehe med in pod špirovci (toplotno izolacijo, parno oviro, instalacijsko plast in stensko oblogo) vgradimo tudi na vseh štirih obodnih stenah.

Najpogostejše napake

Paroprepustnost protitočne zaščite: Trde toplotne izolacije ali lesnovlaknene plošče so pri svetovanju moji prvi predlogi. Pri takšnih rešitvah bivalna vlaga iz spodnjega stanovanja brez težav prehaja v prezračevani sloj in na prosto. To pa otežujejo široke in skupaj stisnjene deske, ki so v Sloveniji pogosta praksa. Zato v takih primerih vedno predlagam, da je vsaka deska široka največ 10 cm in da je med njimi najmanj 2 cm široka reža.

Netesnost parne ovire: Malomarno narejena parna ovira je (pre)pogosta napaka pri izdelavi podstrešnega stanovanja. Nastane zgolj zaradi neznanja, ne pa pomanjkanja denarja, kar mnogi uporabijo kot opravičilo. Njena naloga je, da prepreči prehod bivalne vlage v toplotno izolacijo. Zato mora biti 100-odstotno zatesnjena na vseh stikih s konstrukcijo strehe (špirovci, škarje, lege) ter vsemi obodnimi zidovi in predelnimi stenami.

Les je živ material: Strešna konstrukcija je sestavljena iz leg, špirovcev, letev, plohov in desk. Celotna konstrukcija in vsi njeni sestavni deli se zvijajo, upogibajo in pokajo ob vplivu zračne vlage, kondenza, zamakan­ja ter trajne teže kritine ali občasne teže snega. Pri podstrehi je zato treba narediti takšne stike togih konstrukcij (stene, instalacije, obloge, okna) z dinamično strešno konstrukcijo, da omogočajo majhne premike brez poškodb in posledic.

Vzroki plesni: Toplotni mostovi in hladilna rebra na podstrešnem stanovanju so najpogostejši vzrok plesni. Nastanejo mimogrede, zato nanje opozarjam med vsakim svetovanjem v pisarni ali na terenu.

Izvedba podstrehe za več namenov

Predstavljam primer podstrehe družinske hiše, ki je bila izvedena za več morebitnih namenov. Prvotno za shranjevanje predmetov, spravilo sezonskih oblačil, knjige ter sušenje perila in zelišč. Drugotno za izdelavo podstrešnega stanovanja, če bi se pokazala potreba. Zato je bila že v osnovi narejena kot čist prostor.

Pod lesenim tlakom iz opažnih plošč je 30 cm toplotne izolacije in tricentimetrski prezračevani kanal. Kondenzna vlaga iz spodnje ogrevane etaže ima tako prost prehod skozi reže in skozi zračnike v opažu na stenah. Streha je toplotno izolirana s 15 cm debelo izolacijo med špirovci, zaključena pa z 0,5 cm debelo gradbeno folijo. Ta deluje kot stropna obloga, predvsem pa kot parna ovira.