Vzdrževanje strmih in ravnih streh

Pri družinskih hišah lahko vsak lastnik sam pregleda stanje strehe in stavbe po ogrevalni sezoni. Tudi za nekatera vzdrževalna dela potrebuje le metlo, čopič, lestev in nekaj dobre volje. Če presodimo, da za posamezna opravila s svojim znanjem, sposobnostmi in orodjem ne moremo poskrbeti sami, poiščemo pomoč. Najslabše pa je čakati in odlašati. Pri strehi se nam to praviloma hitro in obilno maščuje.

Tipi streh

Strma streha je pri nas pri družinskih hišah prevladujoč tip. Največ je dvokapnic, izrazito manj enokapnic ali večkapnic. Osnova za strmo streho je v pretežnem delu Slovenije leseno ostrešje, v bližini meje z Italijo tudi betonska konstrukcija z nosilci in polnilci. Nakloni so različni. Praviloma so strehe v alpskem delu strme, v toplejših regijah pa položnejše. Glede na naklon jih razvrščamo v štiri skupine, ne glede na število strešin (eno-, dvo- ali večkapnica): ravne strehe (nagib do 5 stopinj); položne (nagib od 5 do 25 stopinj); strme (nagib od 25 do 40 stopinj) in zelo strme strehe (nagib od 40 do 60 stopinj).

Čedalje pogostejša rešitev je ravna streha. Ta ima lahko za osnovo leseno ostrešje, v tem primeru je kritina praviloma pločevina. Zlasti v mestih je vedno več ravnih streh, pri katerih je osnova armiranobetonska plošča. V obeh primerih je strešna površina lahko pohodna ali nepohodna.

PREBERITE ŠE: PRILAGODITEV STREHE DRUŽINSKE HIŠE NA UJME

Podnebne spremembe

Naše bivanje je od nekdaj krojilo vreme. Mrazu in vročini smo se prilagajali z oblačili in hišami. To bomo še vedno počeli, le pri gradnji stavb so se razmere spremenile. Zaradi podnebnih sprememb so vremenski pojavi intenzivnejši, pogostejše so skrajnosti. Streha jo vedno prva skupi. Ker ima veliko površino, je možnosti za poškodbe veliko, zato so pri njej potrebni kakovostno načrtovanje, izvedba in vzdrževanje.

Cena vzdrževanja

Med svetovanjem vedno izpostavljam tri cene vsake naložbe. To je enkratna investicija na začetku, letni stroški energije za obratovanje (pri strehi teh ni) in cena red­nega vzdrževanja. Prvi strošek je pri strehi predvidljiv, cena vzdrževanja pa je izmuzljiva. Če neko napako odpravimo takoj na začetku, nas stane malo ali celo nič. Če odlašamo, pa lahko strošek zelo naraste.

Dokazov je veliko, naj navedem le enega. Za zamenjavo poškodovanega strešnika po­trebujemo nov strešnik, dostop na streho in nekaj časa. Stroška skoraj ni. Če pa skozi poškodovani strešnik dež namaka ostrešje, toplotno izolacijo nad podstrešnim stanovanjem in stanovanje z vso opremo, je lahko strošek sanacije nepredstavljivo visok.

Požarni zid

Pred kratkim sem imel energetsko svetovanje v okolici Velikih Lašč. V lepo urejenem podstrešnem stanovanju se je na stiku stropa in stene med dvema hišama razvila plesen. Z mladim lastnikom sva hitro na­­šla vzrok. To je bil požarni zid nad kritino. Bil je lepo oblečen v pločevino in dobro je opravljal funkcijo potencialne požarne ločitve in odvajanja padavin. Ker pa je bil brez toplotne izolacije, je bil žal hkrati močan toplotni most. Na tem mestu je bilo treba za odpravo plesni zgolj odstraniti pločevinasto prevleko, toplotno izolirati požarni zid in ga znova zapreti s pločevino.

Pot vode

Bistvo strehe je zaščita stavbe, ljudi in premoženja pred vremenom. Njena najpomembnejša funkcija je odvajanje vode. Poglejmo sestavne dele tega odvajanja, predvsem pa mesta, na katerih se lahko zalomi in pri katerih lahko s preventivo dobro vzdržujemo streho. V nadaljevanju navedeni ukrepi pri kritinah, obrobah, žlebovih, peskolovih, snegolovih, zaščiti zračnega kanala in na tistih občutljivih mestih, kjer se lahko na kovini zaradi raztezanja in krčenja pojavijo odstopanja, veljajo za strme strehe, ki jih je v Sloveniji največ.

Kritina: Poznamo veliko različnih kritin, razlikujejo se tudi materiali, kot so npr. žgana glina, beton, les, bitumen, kovina, plastika, umetne mase in steklo. Največ težav na njih povzročita veter in toča. Zato se za vetrovna območja uporablja težka kritina, ki se lahko kot denimo v Vipavski dolini še dodatno obteži s kamenjem. Pločevinaste strehe so manj primerne predvsem zaradi vetru neprilagojene izvedbe. Se pa v močnem vetru zelo dobro obnesejo intenzivno ali ekstenzivno zasajene zelene strehe. Te so hkrati primerna zaščita stavbe pred točo. Tudi lesene skodle so dobra rešitev. Pri pregledu kritine smo pozorni na njeno morebitno luščenje, krhanje, erozijo materiala, slabo naleganje ali razpoke.

Obrobe: Naloga obrobe je, da prepreči vodi in vetru vstop pod strešnike. Preprosta naloga, ki pa je včasih v praksi težko izvedljiva. Danes so obrobe na vseh štirih straneh strehe kovinske, običajno iz eloksiranega aluminija, ki ne potrebuje barvanja, saj je zaščiten pred oksidacijo. Pred desetletji se je povsod uporabljala pocinkana pločevina, ki je potrebovala razmeroma pogosto barvanje kot zaščito pred koroziji. Še pred tem so bile obrobe lesene, kar danes sodi v stavbno dediščino. Obrobe so tudi okrog vseh gradbenih elementov, ki prehajajo skozi streho, kot je dimnik, ali spajajo stik dveh strešin (žlote). Pri pregledu smo pozorni na to, ali se tesno prilegajo, na neoviran odtok vode, kakovostno pritrditev na podlago, dobro pokrivanje ali prekrivanje s strešniki in učinkovito zaščito pred korozijo.

Raztezki in skrčki: Na strehi se v letnem ciklu dogajajo velika temperaturna nihanja: od minus 20 stopinj Celzija pozimi do plus 80 stopinj Celzija poleti. Običajno pri kritini ni težav, pri kovini pa so. Zato morajo imeti kovinske ravne ali strme strehe možnost raztezanja in krčenja. Enako je pri vseh obrobah in žlebovih, kjer pa se zaradi nerešenih detajlov hitro pojavi kakšna nezaželena luknjica. Pozorni smo zlasti na deformacije okrog vijakov in stike obrobe z drugimi elementi (dimnik).

Žlebovi: Naloga žlebov je nadzorovano odvajanje deževnice s strehe. Ravni in odprti del žleba zbira vodo in jo pošilja v navpično cev, ki jo skozi peskolov odvaja naprej. Vodoravni žleb na spodnjem robu strehe ima padec za odtekanje deževnice. Drseč sneg s strehe lahko žlebove skrivi in s tem oteži odvajanje deževnice. V tem delu se tudi kopičijo nečistoče s strehe, med drugim se nabira pesek od počasne erozije strešnikov. V žlebu se prav tako nabirata listje in v blato spremenjen prah. Zato je več kot nujno vsaj enkrat na leto očistiti žlebove in preveriti padec proti navpični cevi.

Peskolov: Naloga peskolova je, da umiri deževnico in ji s tem odvzame erozivno moč. Kot pa samo ime pove, je to tudi element lovljenja nečistoč s strehe, da ne mašijo ponikalnice ali onesnažujejo zbiralnice deževnice. Ker je peskolov lahko dostopen, ga večkrat pregledamo in očistimo.

Zaščita zračnega kanala: Pri sestavi strehe, pod katero je podstrešno stanovanje, je potrebna posebna previdnost pri pravilni izvedbi mrežice, ki za žlebom varuje prezračevani sloj pred neželenim mrčesom in drugimi potencialnimi obiskovalci, kot so ptiči, miši, polhi ali kune. Pozorni smo na odstopanje te mrežice ali celo nove prehode v zračni kanal, ki si jih ustvarijo živali.

Snegolov: Naloga snegolova je zadrževanje snega na strehi, da zaradi zdrsa ne poškoduje žlebov ali ljudi in stvari na tleh. V preteklosti se je največ uporabljala okrog 15 cm visoka kovinska ograjica, vgrajena meter od kapa strehe. Danes se na strehah uporabljajo preprosti kovinski elementi, ki se po celotni površini strehe zataknejo pod strešnike. Tudi kovinske strehe imajo svoje snegolove. Starejši sistem pa je še vedno uporabljen pri sončnih elektrarnah ali sprejemnikih sončne energije. V vsakem primeru moramo spomladi preveriti stanje snegolovov in jih po potrebi zamenjati ali pobarvati.

PREBERITE ŠE: KAJ JE LAHKO NAROBE PRI STIKU STAVBE IN STREHE

Ravne strehe

Delež ravnih streh v Sloveniji narašča, saj omogočajo izrabo tudi sicer »nekoristne« površine strme strehe. Načrtovanje in izvedbo prepustimo profesio­nalcem, ne smemo pa pozabiti, da ima običajno tudi ravna streha v konstrukciji prezračevani kanal.

Pred časom sva z lastnikom na obrobju Ljubljane reševala prav to težavo. Hiša je bila pred vselitvijo, iz stropa pod ravno nepohodno kovinsko streho pa je zamakalo, saj ni bilo prezračevanega sloja. Rešitev je bila razkritje celotne strehe, izdelava prezračevanega sloja in vgradnja pločevinaste strehe nazaj.

Vse, kar velja za strme strehe, velja praviloma tudi za ravne z nagibom do 5 stopinj. Kljub temu pa imajo slednje nekatere specifične elemente, ki jih na strmi strehi ne najdemo. Med ogledom smo pozorni na vsako anomalijo, ki odstopa od našega razumevanja, kaj je normalno.

Pohodna ravna streha: Pri njej je praviloma več vzdrževanja, ponuja pa nam nove in manj običajne bivalne površine od nepohodne.

Kritina: Pri ravni strehi je kritina praviloma vedno pločevina, kar pomeni lahko kritino.

Zelena streha: Glede na izbor rastlin je intenzivna ali ekstenzivna. Za prvo je potrebna večja statična nosilnost in zahteva več dela z rastlinami, ekstenzivno pa se uredi enkrat ali dvakrat na leto. V obeh primerih moramo rastlinam zagotoviti dovolj hranil in vode.

Ograja: Ta je sestavni del ravne pohodne strehe. Ograje so lahko zidane, lesene, kovinske, steklene ali celo iz visokih gred ali cvetličnih korit. Način in pogostost vzdrževanja sta odvisna od materiala.

Razsvetljava: Na ravni pohodni strehi je pogosto potrebna razsvetljava, enako velja za električne vtičnice. Njihovo delovanje redno preverjamo.