Zaščita pred soncem in vročino

Zunanja senčila na oknih varujejo pred polet­no vročino, ki povzroča pregrevanje stekel in pregrevanje notranjosti, pozimi pa pripomorejo k prihranku energije oziroma manjši izgubi toplote, nekoliko pa tudi k zvočni izolaciji. »Funkcija zunanjih senčil je zlasti ta, da z njimi poleti čim bolj preprečimo vdor vročine, pozimi pa izgubljanje toplote iz ogrevanega objekta. Pomembno pri tem je, da hkrati omogočimo optimalno svetlobo v bivalnem prostoru, pri čemer nam lahko pomaga strokovnjak za senčenje, ki zna na mestu samem pravilno svetovati zunanje ali notranje senčilo, morda celo kombinacijo obeh. Možnosti je veliko, ponudnik mora upoštevati tudi individualni način bivanja vsakega posameznika,« pojasnjuje Anastazija Medle iz podjetja Senčila Medle in dodaja, da pri novogradnjah že pred nakupom oken svetujejo o različnih možnostih senčenja. Že pri vgradnji oken tako predvidimo in pripravimo vse potrebno za namestitev želenih senčil.

Ponudba različnih sistemov zunanjega senčenja oken je pestra. Med zelo razširjenimi so zunanje žaluzije, s katerimi lahko zastremo večje steklene površine (panoramske stene), z nagibom lamel pa uravnavamo količino svetlobe, ki jo bomo spustili v prostor. Dvigamo in spuščamo jih z vrvico ali vrtljivo palico, z njo nastavljamo tudi nagib, prav tako pa so lahko opremljene z elektromotorjem in daljinskim upravljalnikom, ročnim stikalom ali centralnim vodenjem.

»Velike steklene površine sodobnih novogradenj postanejo v poletnih dneh ogrevala z močjo, ki lahko preseže 2 kW/m2. To lahko skoraj popolnoma preprečimo z brisoleji B-300 in B-400, ki s pravilnim kotom nastavitve lamel popolnoma zasenčijo steklo, hkrati pa omogočajo poglede ven,« pojasnjuje Zdene Vrbovšek, direktor in lastnik podjetja Inoxvrbovšek, in dodaja, da se pri modernih novogradnjah vedno pogosteje uporabljajo tudi brisoleji z velikimi lamelami (širine 300 in 400 mm), ker ne zastrejo pogleda ven, odbijajo dež, so odporni proti toči, nekateri so v celoti izdelani iz nekorozivnih materia­lov, zato delujejo desetletja brez vzdrževanja. »Senčila iz prašno barvanega aluminija s spojnimi elementi iz nerjavnega jekla se desetletja ne spremenijo, primerni so tudi screeni iz UV-odpornih umetnih mas, niso pa najboljša izbira senčila, ki vsebujejo jeklo, ker večina prej kot po desetih letih začne rjaveti,« pojasnjuje sogovornik, kateri materiali so primerni za zunanja senčila.

Prav tako pogosta oblika zunanjih senčil so rolete, ki zagotavljajo dobro toplotno in zvočno izolativnost, so dobra zaščita pred vremenskimi vplivi, na primer ob toči ali hudih nalivih, pa tudi pred vlomilci. Prav tako lahko s spuščenimi roletami pozimi prihranimo pri stroških za ogrevanje, poleti pa za hlajenje. Razlikujejo se po obliki, načinu vgradnje, načinu upravljanja in vrsti lamel. Roletne lamele so lahko iz lesa, aluminija, jekla ali umetne mase. Proti zunanjim vplivom naj bi bile najbolj odporne aluminijaste lamele, polnjene s poliuretansko peno, ki imajo tudi dolgo življenjsko dobo.
Spuščanje in dvigovanje rolet s trakom ali vrtljivo palico ob strani okenskega okvirja je ena od možnosti, čeprav se v zadnjih letih uveljavljata motorni pogon in daljinsko upravljanje. Daljinski upravljalnik je mogoče kombinirati s svetlobnim tipalom, tako da se rolete dvigajo in spuščajo glede na količino sončne svetlobe.

Kako zasenčiti strešna okna?
V mansardnih stanovanjih je treba poskrbeti za ustrezno senčenje, da bi preprečili pregrevanje prostorov skozi okna in ustvarili dobro klimo za bivanje tik pod streho. Senčila na strešnih oknih so zelo izpostavljena vremenskim vplivom, zato morajo biti materiali odporni in trpežni. Strešna okna običajno opremimo z notranjimi in zunanjimi senčili. Glavna dognanja na področju funkcionalnosti senčil so še vedno enaka, pojasnjuje Katja Ličen Pajenk iz podjetja Velux. Za zaščito pred vročino so najbolj učinkovita senčila na zunanji strani oken, saj preprečijo segrevanje stekla in prenos vročine v prostor. Za zatemnitev in senčenje pa se lahko uporabijo tudi senčila na notranji strani.

Za zunanje senčenje, ki zlasti preprečuje poletno pregrevanje, sta na voljo dve vrsti senčil. Prvo je mrežasto, ki zadržuje poletno vročino in hkrati prepušča večino sončne svetlobe. Primerno je za bivalne prostore, kjer potrebujemo naravno svetlobo ves dan. Druga možnost je zunanja roleta, ki ima poleg zaščite pred vročino še druge funkcije, kot so zaščita okna pred vremenskimi vplivi (zlasti točo), popolna zatemnitev, zaščita pred hrupom … Narejena je iz aluminija, vmesni prostor pri lamelah je izoliran, zato je učinkovita tudi pozimi, ko preprečuje uhajanje toplote iz prostora.

Za zatemnitev oz. delno senčenje pa so po besedah Katje Ličen Pajenk na voljo notranja senčila, in sicer se za strešna okna v spalnicah in otroških sobah priporoča namestitev senčila, ki popolnoma zatemni prostor. Za kopalnice, na primer, pa so primernejša senčila, ki le delno zastrejo svetlobo in hkrati zagotavljajo zasebnost.

Kakšno kombinacijo bomo izbrali, je odvisno od potreb in vrste prostora, pravi sogovornica, za otroške sobe, na primer, največkrat izberejo zunanje senčilo proti vročini in notranje, ki popolnoma zatemni steklo – tako imenovano siesta senčilo. Za kopalnice se pogosto izbere plise senčilo, ki se odpira od spodaj navzdol ali od zgoraj navzdol. Prav tako za kuhinje in dnevne sobe, kjer poleg zunanjega senčila dodajo še notranji plise ali rolo.
Pomembno je tudi vprašanje upravljanja senčil. Na voljo so tri možnosti. Prva je ročna izvedba, ki je preprosta za vgradnjo in uporabo. Druga je elektrificirana, pri kateri se senčila upravljajo z daljinskim upravljalnikom. Za delovanje potrebujemo električno energijo, kar pomeni, da mora biti električni kabel pripeljan do strešnega okna. Tretja možnost je solarna izvedba, ki deluje na sončne celice in ne potrebuje napajalnega kabla. Ta je po besedah sogovornice najprimernejša za poz­nejšo vgradnjo.

Senca na terasi

Obstaja kar nekaj različnih izvedb senčil za balkone in terase. Ena od možnosti so tende, pritrjene na objekt. Tudi tu je izbira zelo široka. Na prvi pogled se zdijo podobne, vendar se bistvene razlike skrivajo v detajlih. Ker gre za dolgoročno investicijo v kakovost bivanja, moramo biti pozorni na malenkosti. Kakovostno tendo odlikujejo primerni materiali, izdelana mora biti premišljeno za konkretne situacije (npr. za vetrovna območja), uprav­ljanje mora biti preprosto in seveda se mora ujemati s celostno podobo hiše.

Poleg vzdržljivosti (tako konstrukcije kot platna), ki jo podjetja zagotavljajo s certifikati o kakovosti, je pomembno, da tenda daje senco, kar pa je po besedah Medletove velikokrat zaradi dnevne poti sonca težko zagotoviti in so potrebne dodatne rešitve.

Pomembna pa je tudi kakovost uporabljenih materialov. »Vsi sestavni deli za tende morajo biti izdelani po strogih evropskih standardih. Pravilno barvana kovinska konstrukcija (da se ne lušči) mora biti odporna proti vremenskim razmeram, imeti mora vijake iz nerjavnega jekla, akrilno platno z zaščito proti plesni, prav tako UV-zaščito in obstojne barve,« še poudarja sogovornica in dodaja, da sta zelo pomembna tudi garancija in servisna mreža dobavitelja.

Lamelne pergole

Klasične lesene pergole, ob katerih so zasajene različne vzpenjave rastline, in ko se dobro razrastejo, dajejo prijetno senco, so dobile sodobnejše različice oz. izvedbe. »Klasični nadstreški obstajajo že od nekdaj. Ustvarijo senco, zadržijo dež, točo in sneg. Zadnja desetletja se pojavljajo platnene tende, ki prav tako dajejo senco, prepuščajo sonce, ne zadržijo pa vetra, dežja, toče in snega. Težko je združiti vse te lastnosti v enem izdelku, vendar ravno to omogočajo t. i. lamelne pergole,« pojasnjuje Zdene Vrbovšek. Gre za vodotesno pergolo z lamelami, ki se lahko v nekaj sekundah iz senčila spremeni v vodotesno streho. Izdelana je iz nerjavnih materialov ter po besedah sogovornika prenaša tudi točo in do meter snega. Vgrajujejo jih na terasah ali ob bazenu, pod pergole pa običajno umestijo letno kuhinjo z vrtno garnituro.

Na splošno, kakor še pravi sogovornik, velja, da morajo biti pergole izdelane iz konstrukcijsko trdnih materialov, da prenašajo različne vremenske vplive. »Nekoč so bile lesene, nato jeklene – slabost obojih je slaba obstojnost na prostem –, zdaj pa so najbolj kakovostne izdelane iz prašno barvanega aluminija in spojene s spojnimi elementi iz nerjavnega jekla,« še poudarja Vrbovšek.

Senčila v obliki jader

V zadnjih letih so priljubljena tudi senčila v obliki jader. Ta poleg lepega vizualnega učinka omogočajo senčenje velikih površin, celo do 70 kvadratnih metrov. Po besedah Anastazije Medle ločimo dva tipa sončnih jader, ki se precej razlikujeta. »Klasična jadra so trikotna, kar ne zagotavlja praktične sence. Zato se običajno uporablja kombinacija več jader, ki jih vlečemo in pritrdimo na stebre ali steno objektov,« pojasnjuje sogovornica in dodaja, da je drugi tip jadra, ki je že v osnovi kvadratne oblike, veliko lahkotnejši in lažji za upravljanje. »V osnovi je ena diagonala kvadratne površine platna pritrjena na objekt, nasprotna pa se s pomočjo potujoče navijalne cevi premika in s tem odpira in zapira. Omogoča daljše razpone, tudi kadar jadro ni pretirano široko,« še pravi sogovornica. Upravljanje je mogoče ročno ali na elek­tropogon. Zlasti pri večjih merah se priporoča elektropogon.