Svetovalnica: Uporabno dovoljenje za zidanico in hišo brez hišne številke

Spoštovani,

pred desetimi leti smo pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo manjše stanovanjske hiše. Večino del smo opravili v lastni režiji. Sedaj smo se odločili, da pridobimo hišno številko. Dobila sem informacijo, da moramo pridobiti izjavo nadzornika in projektanta. V našem primeru teh strokovnjakov nismo imeli razen arhitekta, ki nam je izdelal načrt?

Lepo prosim, če mi svetujete, kako v tem primeru pridobimo uporabno dovoljenje, ki je podlaga za pridobitev hišne številke.

Lp,

Staša

---

Spoštovani,

lepo prosim za nasvet.

Starša sta pred letom 1998 zgradila zidanico.

Želela bi izvedeti, kakšen »status« ima objekt, ali je legaliziran. Vem, da je objekt zapisan kot zidanica. Ne vem pa časovnega obdobja, v katerem je bilo izdano dovoljenje (če je bilo). Kaj pa v tem primeru? Jaz bi se želela tam stalno prijaviti. Katere pogoje moram v tem primeru izpolnjevati?

Najlepše se vam zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Katjuša

Lepo pozdravljeni, spoštovana Staša in spoštovana Katjuša.

Nadaljujemo odgovore na vprašanja v zvezi z uporabnim dovoljenjem, ki sta za obe gospe zelo pomembni in aktualni. Uporabno dovoljenje v zadnjem času končno pridobiva pomen in veljavo, saj predstavlja simbol urejene nepremičnine, to pa si vsekakor želi imeti vsak lastnik.

Pri vas gospa Staša ste pred desetimi leti pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo manjše stanovanjske hiše ter pri gradnji večino del opravili v lastni režiji. Kot kaže, je stavba končana, sedaj potrebujete hišno številko. Do vas je prišla informacija, da za uporabno dovoljenje potrebujete izjavo nadzornika in projektanta. V vašem primeru pa ste imeli samo arhitekta, ki je izdelal načrt. Kako sedaj do uporabnega dovoljenja in hišne številke?

PREBERITE ŠE: HIŠNE ŠTEVILKE NE DOBIMO BREZ UPORABNEGA DOVOLJENJA

Gradbeno dovoljenje ste pridobili pred 10 leti, to je okoli leta 2012, ko je še veljal Zakon o graditvi objektov. Danes velja Gradbeni zakon-1, ki je nadomestil Gradbeni zakon iz leta 2017 in se začne uporabljati po 1. 6. 2022. Novela gradbenega zakona GZ-1 prinaša s seboj kar nekaj novosti, zlasti pri pridobitvi uporabnega dovoljenja. Nove določbe veljajo tudi za objekte, zgrajene pred uveljavitvijo gradbenega zakona.

Tako 149. člen novega GZ-1 določa pridobitev uporabnega dovoljenja po zakonu za obstoječe stanovanjske hiše. Zanje se šteje, da imajo uporabno dovoljenje, če so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji po gradbenem zakonu pred 1. junijem 2018 in zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so kot stavbe vpisane v kataster nepremičnin.

Gospa Staša, kot lastnica objekta, boste torej izkazala, da je bila enostanovanjska stavba zgrajena v skladu z gradbenim dovoljenjem oz. z morebitnimi dopustnimi manjšimi odstopanji z izjavo pooblaščenega strokovnjaka, ki bo te navedbe potrdil. Če je pri gradnji sodeloval arhitekt, kar dejansko pomeni projektant, potem vam tako izjavo lahko poda on. Sicer pa boste našli osebo, ki izpolnjuje pogoje za pooblaščenega strokovnjaka in ta vam bo po naročilu pregledal dokumentacijo in stavbo ter podal izjavo.

Na zahtevo gospe Staše, kot lastnice stavbe, in če so izpolnjeni prej navedeni pogoji, bo upravni organ izdal odločbo, da ima stavba uporabno dovoljenje po zakonu.

Novost pri GZ-1 je tudi, da se šteje, da je objekt vpisan v kataster nepremičnin, če je zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja priloženo dokazilo, da je vložena zahteva z elaboratom za vpis podatkov v kataster nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin. Ko bo izdano uporabno dovoljenje, boste zaprosili za hišno številko.

Drugo vprašanja pa postavlja gospa Katjuša, katere starši so že pred letom 1998 zgradili zidanico. Katjuša želi izvedeti, kakšen »status« ima zidanica, ali je sploh legalna oz. zakonito zgrajena stavba. Podatkov o izdanem gradbenem dovoljenju ni, prav tako ni znano leto, ko naj bi bilo izdano. Kako naj postopa v tem primeru, saj bi Katjuša želela v zidanici prijaviti stalno prebivališče.

Odgovor na Katjušino vprašanje je malce drugačen. Najbolj pomemben podatek, ali je bilo za zidanico sploh pridobljeno uporabno dovoljenje ali ne, manjka. Namreč, za pridobitev uporabnega dovoljenja je pomembno vedeti, ali je stavba sploh zakonito zgrajena. Če gradbenega dovoljenja pri Katjuši ne bodo našli, bo treba objekt legalizirati. Pri legalizaciji je pomembno, kakšna je bila uporaba stavbe (namembnost) v času, ko se legalizira. Na primer: če se stavba legalizira kot objekt daljšega obstoja pred 1. 1. 1998 ali po novem GZ-1 pred 1. 1. 2005, se bo v obeh primerih moralo dokazati dejanska namembnost oz. raba tega objekta. Če je bila stavba v uporabi kot stanovanjski objekt, kjer je mogoče prijaviti stalno prebivališče, potem bo takega mogoče tudi legalizirati. Če pa je bila tam že prej zidanica, potem bo treba objekt legalizirati kot zidanico in šele kasneje, ko bo stavba imela dovoljenja za objekt daljšega obstoja, preveriti možnost spremembe namembnosti v stanovanjsko hišo, kjer bo ga. Katjuša lahko prijavila tudi stalno prebivališče. 146. člen novega gradbenega zakona namreč pravi, da objekt, del objekta, rekonstrukcijo objekta ali spremembo namembnosti, ki od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti, investitor, lastnik ali imetnik stavbne pravice lahko zahteva izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja.

V zahtevku za izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja bo gospa Katjuša navedla:

• podatke o vlagatelju zahteve, kar pomeni osebno ime ali podjetje in stalno prebivališče oz. poslovni naslov vlagatelja,
• podatke o stavbi oziroma gradnji, ki je predmet zahteve (parcelne številke, na katerih stavba stoji, in številka stavbe),
• podatek o uporabi komunalne infrastrukture in podatek o klasifikaciji objekta v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov CC-SI.

Zahtevku za izdajo dovoljenja daljšega obstoja bo gospa Katjuša priložila:

• zemljiškokatastrski načrt, če je stavba že vpisana v kataster nepremičnin, če pa stavba še ni vpisana, se priloži elaborat vpisane stavbe v kataster nepremičnin,
• posnetek obstoječega stanja (tlorisi, prerezi in pogledi oziroma drugi posnetki in dimenzije objekta, površina gradbene parcele, če se parcela določa, pri stavbah tudi tlorisi vseh etaž z osnovnimi merami prostorov, seznamom prostorov s površinami in podatek o bruto tlorisni površini),
• dokazilo o izkazani pravici graditi,
• dokazilo o daljšem obstoju objekta.

V postopku izdaje dovoljenja za objekt daljšega obstoja bo upravni organ preveril zgolj dejstva, ali stavba, ki je predmet legalizacije od 1. januarja 2005 obstaja v bistveno enakem obsegu in bistveno enake namembnosti.

Pred izdajo dovoljenja za objekt daljšega obstoja bo treba upravnemu organu prav tako predložiti potrdilo občine o plačanem komunalnem prispevku ter plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo. Gospa Katjuša lahko legalizira zidanico tudi po izrednem postopku, vendar mora v tem primeru izkazati, da je zidanica zgrajena in skladna s prostorskim aktom, ali v času izgradnje ali v sedanjem času.

Rezultat takega zahtevka je odločba o legalizaciji, ki predstavlja uporabno dovoljenje in pomeni, da objekt postane zakonito uporabljan objekt. Ali bo lahko Katjuša prijavila v zidanici stalno prebivališče, pa je drugo vprašanje, povezano s tem, ali namenska raba na tem območju dovoljuje stanovanjsko rabo.

Menim, da se bo našla rešitev tudi za zidanico gospe Katjuše, zato želim obema, Staši in Katjuši veliko uspeha.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z upravnimi postopki, pridobivanjem lokacijske informacije, projektnih in drugih pogojev, gradbenega dovoljenja, o izdelavi projektne dokumentacije pa tudi o možnostih legalizacije nelegalno in neskladno zgrajenih objektov ter o pridobivanju uporabnega dovoljenja ali drugih podobnih problemih s področja gradbeno-prostorske zakonodaje?

Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Gradbena zakonodaja.