Gradnja bazena velikosti 3,75 x 7,75 metra in globine 1,35 metra je potekala dva meseca, medtem ko so priprava načrta, urejanje po­trebnih dovoljenj in vsa pripravljalna dela za izvedbo bazenskega kompleksa vzeli veliko več časa.

Zidan bazen s hidrozidaki

Urška Topolšek Planinšek s Turistične kmetije Urška je pojasnila, da gre pri njih za tip zidanega bazena s posebnimi vodoodpornimi oziroma bazenskimi stiropornimi zidaki. Te so zalili z betonom, ki ga je bilo treba pozneje, ko se je strdil, z brusilnimi stroji zbrusiti do gladke teksture, nanj pa so nato zavarili gladko PVC-folijo. Ta je na bazenskih tleh oplemenitena z imitacijo kamenčkov, ki imajo po besedah sogovornice prav poseben namen. Prikrijejo namreč morebitno drobno smet, ki pade v vodo (las, mušica in podobno) in hkrati pridajo bazenskemu kompleksu naravni videz.

V bazen se ne dostopa po lestvi, temveč po stopničkah, na katerih je prav tako folija, in sicer groba, nedrseča, iz varnostnih razlogov je ob strani pritrjen tudi ročaj. Prelivni bazeni, kakršen je njihov, imajo prelivni kanal, v katerega se voda površinsko izliva bodisi na vseh robovih bodisi le na eni stranici. Izvedba s prelivanjem ob eni stranici je še zlasti priljubljena pri bazenih na hribu in pripomore k t. i. neskončnemu ali panoramskemu učinku, ko se stikata voda in nebo. Na turistični kmetiji, ki smo jo obiskali, si lahko med uživanjem v vodi sprostite oči ob pogledu na travnik, gozd in Zreško Pohorje.

Lokacija in gradnja bazena v hrib sta bili precejšen izziv. V pripravljalnem sklopu je bilo treba najprej izkopati jamo, očistiti teren, in da bi preprečili usipanje in drsenje zemlje, v notranjosti izkopa sezidati škarpo. To je bil med drugim velik finančni zalogaj. Urška Topolšek Planinšek je poudarila velik pomen vnaprej izdelanega gradbenega načrta, saj so z izvajalcem, podjetjem za bazensko tehniko in bazene Stotinka iz Slovenske Bistrice, že na začetku predvideli vsa potrebna dela. Ta so bila povezana z željami lastnice, da bo bazen vključeval notranje šobe in vgradne luči, kar je zahtevalo dodatna izvedbena dela in premišljeno zasnovane električne napeljave.

Kompenzacijski bazen, skrit v »zemljanki«

Med bazene s prelivom se uvrščajo vsi bazeni, ki niso skimerski (ti imajo vgrajene toč­kovne lovilce nesnage). Prelivnih kanalov je lahko več vrst: bazen ima lahko prelivni kanal po celotnem obsegu ali le na eni stranici. Kanal je lahko viden in pokrit z rešetko ali skrit. Pri prelivnih bazenih s panoramskim učinkom, kot je ta na turistični kmetiji Urška, je rešetka 30 centimetrov niže od zgornjega roba bazena. V prelivnem kanalu pod njo se zadržujejo večji kosi zunanje nesnage (listje, insekti itn.), medtem ko gredo manjši koščki v bazenski filter, kjer se voda prefiltrira.

Lastnica je pojasnila, da imajo vsi bazeni s prelivom obvezno še poseben kompenzacijski bazen; ta ujame vso vodo, ki se prelije čez rob. Pri njih je skrit v strojnici, ki so jo zgradili pod zemljo nedaleč od bazena in je na prvi pogled kot neke vrste zemljanka, kar še podkrepi simbiozo bazenskega kompleksa z naravnim okol­jem. Kot je dodala, imajo zaradi tovrstne odločitve glede načina prečiščevanja in filtriranja vode precej manj dela, kot bi ga imeli pri skimerskem bazenu.

V strojnici so tudi druge mehanske naprave, in sicer črpalke, čistilna naprava, filter in toplotna črpalka. Kopalno vodo v bazenu, ki je odprt sezonsko, od junija do sredine septembra, namreč po potrebi segrevajo; normirana temperatura je okoli 27 stopinj Celzija, pri čemer avtomatika poskrbi za morebitno uravnavanje temperature. Voda se tudi avtomatsko menjava, na kopalca je predvideno, da se je zamenja približno 30 litrov na dan. Bazen je z elektromagnetnimi ventili povezan z vodovodnim omrežjem, in če je vode premalo, se znova samodejno napolni.

Kot mini terme

Bazen v okviru Turistične kmetije Urška je zasnovan kot pomanjšane terme. Avtomatika sama uravnava parametre v bazenu, od temperature, menjavanja vode in dotakanja sveže do dodajanja različnih kemikalij.

Od teh so ključne tri vrste snovi, in sicer tekoči klor, regulator pH-vrednosti vode in bistrila. Če katere od teh snovi primanjkuje, črpalka posreduje potrebno količino kemikalije v vodo. Brezhibno avtomatsko obratovanje bazenskega kompleksa z vsemi po­trebnimi funkcijami je ključno za nemoteno opravljanje dejavnosti na kmetiji, ki so zelo široke in razvejene. Poleg skrbi za goste in programa na kmetiji imajo tudi več glav živine, kokoši, gosi, pujske in druge domače živali. Seveda pa je treba poskrbeti še za obdelovalne površine in sadovnjake.

!!galerija!!

Na tem mestu velja poudariti, da je za ohran­janje optimalne čistosti kopalne vode v bazenu zelo pomembno, da kopalci upoštevajo osnovno kulturo in higieno kopanja. Pri bazenih v turistične namene je treba upoštevati pravilnike o tekoči in stoječi vodi, reševanju in prvi pomoči, minimalnih higienskih zahtevah in podobno. Pred bazenom zato stoji tabla z desetimi osnovnimi pravili. Bistvena razlika v primerjavi z družinskimi bazeni je v tem, da kopalci ne smejo vstopiti vanj, ne da bi si prej razkužili noge, vanj tudi ne smejo dostopiti z »nečistega« dela, denimo s trave ali peska. Zaradi teh dejavnikov je, kot pojasnjuje sogovornica, bazenski kompleks treba bodisi ograditi bodisi s primernim rastlinjem (npr. grmičevjem) poskrbeti za živo mejo oziroma naravno ograjo. Njihov prelivni bazen je registriran za 20 kopalcev, zunaj so nameš­čene solarne prhe.

Pravilnik glede obratovanja bazenov v turistične namene med drugim določa izpoln­jevanje potrebnih varnostnih pogojev in zagotavljanje reševanja iz vode. To vključuje potrebnega reševalca iz vode in ločen prostor za oživljanje. V primeru prelivnega bazena na Turistični kmetiji Urška pod Zreškim Pohorjem v skladu z veljavno zakonodajo ne eno ne drugo ni potrebno, saj je te pogoje treba izpolnjevati pri bazenih z večjo prostornino.

Pomembno je prezimovanje

Konec oktobra je na kmetiji na 500 metrih nadmorske višine pravi čas za priprave na prezimovanje bazena. Ključno je, da večino vode zaradi možnosti zmrzali izčrpajo, tako da je ostane okoli 30 odstotkov. Iz bazena odstranijo elektrode, vanj pa namestijo posebne plovce za kompenzacijo pritiska ledu v primeru, da voda zamrzne. Dodati je treba tudi posebno sredstvo proti izločanju vod­nega kamna in kompleks pokriti z zaščitnim pokrivalom, npr. ponjavo.

Kako je s stroški

Ni zanemarljiv podatek, koliko staneta gradnja in redno vzdrževanje takšnega bazena. Bazeni s prelivnim kanalom in kompenzacijskim bazenom so običajno dražji od skimerskih za približno 30 do 50 odstotkov. Kot ocenjujejo na turistični kmetiji, jih je sam bazenski kompleks stal okoli 30.000 evrov, skupaj z gradbenimi deli pa stroške ocenjujejo na približno 40.000 evrov, pri čemer so sami izdelali celoten leseni del, se pravi leseno teraso. Stroški vzdrževanja nihajo glede na sezono in zunanje temperature. V povprečju se v aktivnem delu koledarskega leta, ko je bazen v uporabi (od junija do sredine septembra), ob dodajanju potrebnih kemikalij gibljejo med 100 in 120 evri na mesec.