Dva razloga sta, da je v arhitekturi sodobnih družinskih hiš prostor za avtomobil čedalje pogosteje vizualno in fizično ločen od bivalnega dela stavbe: njihova površina postaja čedalje manj potratna, zaradi zahtev po energijski učinkovitosti pa garaže ni racionalno načrtovati znotraj njihovega toplotnega ovoja oziroma ogrevanega dela hiše. Kot pomemben objekt pa mora bodisi zaprta bodisi odprta garaža ne glede na velikost biti zaključni kamenček v videzu urejenega doma.

Garaža je lahko tudi večji odprt nadkrit prostor, ki postane bivalni podaljšek hiše v toplejši polovici leta. Pri sodobnih hišah je pogosto tudi nadomestek kleti, delavnica, prostor za hrambo koles, vrtnega orodja in podobno. Večina graditeljev družinskih hiš si danes želi, da bi bila sicer zunaj hiše, vendar povezana z njo. Če se drži objekta ali je del njega, moramo poskrbeti za toplotno izolativnost sten, ki se dotikajo ogrevanih prostorov, in ustrezno toplotno izolativnost ter zrakotesnost garažnih vrat; če je ločena, posebnih zahtev ni.

PREBERITE ŠE: Ko je garaža premajhna

Pri nizkoenergijskih hišah je garaža del hiše le, če je ta podkletena. V tem primeru morajo biti ločilne konstrukcije med garažo in ogrevanim delom toplotno izolirane. Predvsem je pomembna ustrezna toplotna izolativnost stropne konstrukcije nad garažo, saj ta skoraj vedno meji na ogrevane prostore pritličja.

Ob toplotni izolaciji konstrukcije so pomembna tudi vrata, ki povezujejo garažo s preostalim delom kleti, in garažna vrata. Vrata, skozi katera vstopimo iz garaže v hišo, morajo dobro tesniti in imeti zadostno toplotno prehodnost. Tehnične smernice za učinkovito rabo energije, katerih upoštevanje je obvezno pri novogradnjah in rekonstrukcijah (posegi, za katere je potrebno gradbeno dovoljenje), denimo določajo, da toplotna prehodnost zunanjih (torej tudi garažnih) vrat ne sme biti večja od 1,6 W/(m²K). Izjema so garažna vrata ogrevane garaže, pri katerih toplotna prehodnost ne sme biti večja od 2,0 W/(m²K).

Ob energijski sanaciji nekaj desetletij starih družinskih hiš je zelo pomembna izolacija stropa garaže in sten garaže proti ogrevanim bivalnim prostorom, toplotne izgube pa zmanjša tudi izbira ustreznih garažnih vrat. Za toplotno prehodnost sodobnih sekcijskih garažnih vratih je denimo odločilen ustrezen prerez lamel z izolacijskim polnilom in tesnilom med lamelami. Toplotno izolativnost zelo povečajo tudi posebna vodila, ki so toplotno ločena od stene. Prav tako je pomembna natančna izvedba tečajev vrat za osebni prehod s tesnili in samozapiralom. Pri krilnih garažnih vratih izolativnost povečujejo dodatki, kot so tesnila, pragovi, zaklepi in podobno, pri rolojskih pa dodatna tesnila na prekladah. Odločilna je tudi strokovna vgradnja, saj se v nasprot­nem primeru vse naštete toplotne značilnosti lahko izničijo.

PREBERITE ŠE: Izolacija garaže glede na njen položaj

Nadstreški

Osnovna elementa nadstreška sta nosilna konstrukcija in streha oziroma kritina. Prva je najpogosteje kovinska ali lesena. Konstrukcija nadstreška mora biti statično dovolj toga, da se z leti ne deformira, material mora biti odporen proti vremenskim vplivom, za kritino je najpomembnejše, da je UV-odporna, odporna proti toči, sama in skupaj s konstrukcijo pa dovolj močna, da prenese težo snega. Za manj zahtevno za vzdrževanje velja kovinska konstrukcija, bodisi pocinkana, zaščitena z vročim pocinkanjem in prebarvana z epoksidno barvo po lestvici RAL ali vroče pocinkana v kombinaciji z elektronskim prašnim barvanjem. Les potrebuje več nege. Ponudniki nadstreškov nosilne lesene elemente najpogosteje ustrezno obdelajo že v proizvodnem procesu, vendar zaščita ni trajna, ampak jo je treba obnavljati na leto ali dve.

Pomembni je, da obliko nadstreška prilagodimo hiši in da je ta vizualno čim manj moteč element. Če novogradnja še nima toplotnoizolacijske fasade, je mogoče izdelati vpeto nadkritje, na objekt pričvrščeno z jeklenimi konzolami. Če je fasada že izdelana, pa vpeti nadstrešek ni najboljša izbira, saj je treba na mestih, kjer bodo pritrjene konzole, izolacijo skupaj z zaključnim slojem izrezati, s čimer poškodujemo toplotni ovoj hiše. Boljša izbira je v takšnem primeru prostostoječi nadstrešek, ki stoji na lastnih stebrih.

Za dva manjša avtomobila zadošča nadstrešek dimenzij 5,5 x 5,5 metra. Tako bosta oba v celoti pod streho, saj kritina na vsaki strani sega vsaj 40 centimetrov čez vozilo. Če sta večja, se je priporočljivo odločiti za mere 6 x 6 metrov. Višina je odvisna od višine avtomobila. Za večino osebnih vozil in nepovišanih dostavnikov zadošča od 215 do 230 centimetrov. Za kombinirana vozila je potrebna višina 270 centimetrov.