Montažni bazeni so enostavni za postavitev, zahtevajo sicer malo več truda glede vzdrževanja, a skok iz spalnice v vodo odtehta ves vloženi čas - vsaj sodeč po visokem povpraševanju za montažnimi bazeni v zadnjih kopalnih sezonah.
PREBERITE ŠE: Bazeni: Praktični izkušnji dveh uporabnikov
Pri postavljanju bazena je seveda prva in najbolj pomembna točka podlaga. Podlaga mora biti popolnoma vodoravna! Prepričati se moramo, da je teren trden, da se ne bo vdiral. Če teren izravnavamo, moramo to početi tako, da odvzemamo material (zemljo) tam, kjer ga je preveč in ne nasuvamo, kjer ga je premalo. Če je le mogoče, je dobro podlago poteptati s t. i. žabo. Preden uporabimo bazensko podlogo, je dobro, da na tla položimo nekaj za izolacijo, da je hoja v bazenu bolj prijetna (idealno lepo zložen stirodur ali pa kakšen gradbeni izolacijski material v roli (filc)). V nobenem primeru ne smemo bazena neposredno postaviti na podlago, brez (vsaj) podloge za bazene, tudi če gre za ravne podlage, ki ne potrebujejo izravnave (beton, ploščice), ker lahko majhni delci, pod pritiskom vode poškodujejo bazensko platno.
Ker je v bazenih po več tisoč litrov vode, je lahko že majhno odstopanje od vodoravnosti terena dovolj, da se ta sesuje.
V bazenu, ki je globok 60 centimetrov in ima premer tri metre, je 4,2 kubična metra vode, kar je 4,2 tone (masa). Če imamo teren raven, bo pritisk vode enakomerno razporejen na vse strani bazena, če ni raven, pa bi imeli na eni strani lahko večjo količino vode in posledično večji pritisk (znatna razlika na nasprotnih straneh).
Nekateri to počnejo, ampak strokovnjaki tega ne priporočajo, ker je potem onemogočeno vzdrževanje in je to lahko potencialno nevarno, če ne poznamo terena.
Poleg kemikalij sta na prvem mestu pokrivalo in lestve. Pokrivalo potrebujemo zato, da nam veter ne nosi nesnage v bazen, ko ga ne uporabljamo (še posebej, če je postavljen v okolju, kjer je veliko rastja). Priporočamo uporabo lestev tudi pri nižjih bazenih, saj v bazenu lahko drsi. Potrebujemo pa tudi nekaj za ročno čiščenje. Lahko imamo zmogljivo črpalko, ampak ostaja dejstvo, da bomo prej ali slej morali kakšno večjo smet pobrati iz gladine, pa tudi počistiti usedline na dnu, zato priporočamo, da ima vsak lastnik bazena, poleg sesalnika za bazene (ki je lahko avtomatski, ročni, baterijski …) mrežico na palici, s katero lahko pobere nesnago, ki bi recimo med kopanjem pristala v bazenu (seveda pa priporočamo uporabo skimmerja, ki ga priklopimo na črpalko, obesimo na rob bazena in posnema nesnago kar z gladine).
Ni nujno, je pa zelo priporočljivo, saj se boste težko izognili temu, da vanj pada nesnaga, še posebej, če živite v okolju, kjer je veliko rastja.
Vsak uporabnik se odloči sam. Lahko polnite iz domačega vodovoda, ampak bo trajalo veliko ur, da napolnite bazen.
Pred polnjenjem bazena lahko pokličete na vaše komunalno podjetje ali občino za več informacij v zvezi z naročilom večje količine vode. Ponekod je možno vodo za bazen naročiti pri gasilcih, a le, če ne velja prepoved uporabe pitne vode za polnjenje bazenov, zalivanje trave in vrtov ter pranje avtomobilov (v sušnih obdobjih).
Najprej je pomembno, da črpalko redno prižigamo, da vsak dan opravi cikel (ne med kopanjem). Večjo nesnago pobiramo sproti, kakor omenjeno zgoraj. Na vsake toliko časa pa se opravi šok vode. Več o tem si preberite pri pooblaščenih prodajalcih kemikalij za bazene.
Voda lahko ostane v bazenu pozimi, ampak samo v montažnih bazenih, ki so predvideni za to, da lahko ostanejo zunaj 365 dni na leto (npr. serija bazenov s kovinskimi stenami). Ostalih montažnih bazenov ne smemo puščati zunaj celo leto. Pri bazenih, ki prezimijo, je treba vodo izprazniti do ventilov in opremiti s kompenzatorji. Vodo je treba pred sezono šokirati ali zamenjati.
PREBERITE ŠE: Naravni bazen: Vodo čistijo cevaste rastline
Peščeni filtri (črpalke s filtrom na pesek) so najboljši filtrirni sistemi za bazene. V nekaj letih se je pojavil produkt, ki nadomešča pesek. Polypshere so filtrirne kroglice iz sintetičnega materiala, ki jih damo v peščeni filter namesto peska in lajšajo delovanje filtra, ker ima voda manj upora. Kroglice so pralne in jih zato lahko uporabljamo veliko časa.
Vodo lahko segrevamo na nekaj načinov. Najbolj pasivno je s pokrivali. Solarna pokrivala so namenjena temu, da (poleg tega, da preprečujejo nesnagi, da pade v bazen) pasivno grejejo vodo – ker plavajo na gladini, služijo kot prevodnik med sončnimi žarki in vodo. Potem so na voljo solarni grelci. To so črne plošče, skozi katere je speljana cev črpalke. Pod soncem se paneli segrejejo in ko voda, ki jo potiska črpalka, potuje skozi segrete dele, se greje. Najučinkovitejše sredstvo za gretje bazenske vode pa je električni grelec. Priklopimo ga med črpalko in bazen.
Pri gretju bazena je pa treba vedeti, da nobeno od sredstev za gretje ne bo vode segrelo tako hitro ali tako močno kakor to lahko naredimo v kadi. Grelci niso namenjeni temu, da vodo v montažnem bazenu segrejemo toliko, da bo (dobesedno) topla, ampak da jo segrejemo toliko, da bo kopanje prijetno. Pri uporabi grelcev moramo vedno računati malo vnaprej, saj vode v bazenu ne bomo segreli v nekaj minutah.
PREBERITE ŠE: Bazen je užitek, a tudi odgovornost
Nekatera oprema za montažne bazene je nujno potrebna in brez nje ne morete (recimo črpalke, sesalniki i pokrivala). Obstaja pa tudi oprema, ki ni nujna, se pa veliko uporabnikov zanjo odloča, ker tako zelo izboljša izkušnjo uporabe bazena, recimo podvodne LED lučke, trakovi za plavanje na mestu, napihljivi otoki za poležavanje itd.