Zunanja senčila na oknih varujejo pred poletno vročino, ki povzroča pregrevanje stekel in s tem pregrevanje notranjosti, pozimi pa pripomorejo k prihranku energije oziroma manjši izgubi toplote in nekoliko tudi k zvočni izolaciji. Za senčenje se uporabljajo rolete, zunanje žaluzije in zunanji screen roloji. Ob posedanju na balkonih in terasah, ki so poleti nepogrešljivi zunanji bivalni prostori, pa je treba poskrbeti za zaščito pred premočnim soncem.
Da bo terasa uporabna tudi v vročih dneh, potrebujemo kakovostno senčilo, ki je odporno proti vremenskim pojavom, kot so sonce, dež, veter, mraz. Pri odločanju o vrsti senčila so prav tako pomembna vprašanja, kako pogosto uporabljamo teraso, ali jo uporabljamo kot letno kuhinjo, želimo, da je vse leto suha, nas zanima le senca ali tudi zaščita pred dežjem in snegom. Tkanine, iz katerih je senčilo, morajo biti UV-stabilne, da obdržijo barvo dolga leta. Pomembno pa je tudi vzdrževanje. Če senčilo redno čistimo in skrbimo, da se tkanina ne zapira mokra ali vlažna, preprečimo razraščanje plesni in s tem bistveno podaljšamo njegovo življenjsko dobo.
Najpogostejše in najosnovnejše za senčenje teras so še vedno tende, s katerimi pridobimo senco in zaščito pred rahlim dežjem. Pritrjene so na objekt. Izbira je pestra, a se na prvi pogled zdijo podobne. Vedeti moramo, da so ključne razlike v detajlih. Ker gre za dolgoročno naložbo v kakovost bivanja, moramo biti pozorni na podrobnosti. Tenda mora biti izdelana iz kakovostne tkanine, imeti mora dovolj močno konstrukcijo, ustrezati mora konkretnim razmeram (npr. za vetrovna območja), upravljanje mora biti preprosto in seveda se mora ujemati s celostno podobo hiše. Dobro je poznati izvor izdelka, se pozanimati o materialih, pa tudi o dodatnih funkcijah upravljanja, ki so mogoče.
Na voljo so navadne tende, polkasetne, kasetne in krožne. Med seboj se razlikujejo po videzu in načinu shranjevanja platna. Platno je pri brezkasetni izvedbi ves čas na soncu in dežju, zato se na njem lahko prej razvije plesen kot na tistem, ki je shranjeno v kaseti. Če je tenda izpostavljena vetru in dežju, strokovnjaki svetujejo izbiro kasetne različice, pri kateri je platno zaščiteno tudi pozimi, ko se ne uporablja. Lahko je opremljena s tipali, ki poskrbijo, da se v vetru ali dežju samodejno zapre.
Pri večjih terasah so v zadnjem času vse bolj priljubljene različne pergole, ki so lahko večjih mer in zagotavljajo tudi zaščito pred močnim dežjem, celo snegom. To so lahko pergole s platneno streho, bioklimatske s streho iz aluminijastih lamel in stekleni nadstreški s senčilom. Klasične lesene, ob katerih so zasajene različne vzpenjave rastline, in ko se dobro razrastejo, dajejo prijetno senco, so namreč dobile sodobnejše različice oz. izvedbe. Pergole morajo biti izdelane iz konstrukcijsko trdnih materialov, da prenašajo različne vremenske vplive. Najbolj kakovostne so iz prašno barvanega aluminija in spojene s spojnimi elementi iz nerjavnega jekla. Tako imenovane lamelne pergole so vodotesne, izdelane iz nerjavnih materialov ter dobro prenašajo tudi točo in sneg. Postavljajo jih na terasah ali ob bazenu, pod njih pa običajno umestijo letno kuhinjo z vrtno garnituro.
V zadnjih letih so priljubljena tudi senčila v obliki jader. Ta poleg lepega vizualnega učinka omogočajo senčenje velikih površin, celo do 70 kvadratnih metrov. Klasična so trikotna, ki pa ne zagotavljajo praktične sence. Zato se običajno uporablja kombinacija več jader, ki jih vlečemo in pritrdimo na stebre ali steno objektov. Jadro pride v poštev tam, kjer montaža senčila na hišo ni mogoča, če potrebujemo senčenje na vrtu ali na večji površini v bližini objekta.
Nameščeno je lahko na različne načine. Pogosto se v eni ali dveh točkah pritrdi na objekt, v dveh pa na dodatne stebre. Lahko je vpeto tudi na štiri stebre in stoji neodvisno od objekta. Upravljanje je mogoče ročno ali na elektropogon.
Če je ob hiši večji vrt, je dobro poskrbeti za primerno senco. Vrt brez sence je poleti lahko popolnoma neuporaben. Pri načrtovanju se je treba najprej odločiti, katero površino bomo senčili oziroma kje bo senčilo postavljeno, sledi odločitev, kako bo nameščeno (vpeto na objekt, samostojen element, sestavljen element) in kako bo oblikovano (barva, oblika, material).
Če so na vrtu starejša drevesa in dajejo poleti globoko senco, jih vključimo v zasnovo in njihovo senco kar najbolje izkoristimo, prostore na vrtu pa temu primerno razporedimo. Senca odraslih dreves je namreč v poletni vročini vredna veliko več kot vsi drugi načini senčenja.
Drevesne krošnje in pergole z vzpenjavkami so zračne in večplastne, kar je v hudi vročini izredno pomembno. Če rastline in drevesa sadimo na novo, je pomembno določiti pravi položaj, saj bo le tako zagotovljeno senčenje v pravem letnem času in ob pravi uri. Zato je dobro za načrtovanje najeti krajinskega arhitekta.
Za senčenje so primerna zlasti večja listopadna drevesa, ki poleti varujejo pred premočnim soncem, pozimi pa prepuščajo svetlobo in toploto. Slabost je to, da je treba, če na vrtu še ni odraslih dreves, počakati kar nekaj let, preden postane senca res dovolj globoka. Pri nekaterih vrstah, ki rastejo zelo počasi, govorimo tudi o desetletjih, preden bo zasenčena cela vrtna miza, druga napredujejo hitreje. Nekatera drevesa z drobnimi listi, na primer vrbe, rastejo zelo hitro, vendar je sprva prav zaradi drobnih listov njihova senca zelo svetla. V takih primerih si pomagamo z dodatnim senčenjem s senčniki.
Pergola, ki jo obraščajo cvetoče vzpenjavke, kot so vrtnica, srobot ali dišeča glicinija, deluje prijetno in romantično, s svojim rustikalnim videzom pa na vrt hkrati vnaša elemente tradicije. Rastline izbiramo na podlagi razraščenosti, barve listja in cvetov, časa cvetenja in plodov. Najpomembnejša merila so rastišče, ekološki vidik in vzdrževanje. Ob sončni steni pustimo rasti vrtnico vzpenjavko ali glicinijo. Vrtnice vzpenjavke imajo večinoma zelo bujno rast in pozno spomladi in poleti obilno cvetijo. Nekatere vzpenjave rastline tudi močno dišijo, poleg glicinije denimo dišeče kosteničevje ali dišeči grahor. Z lepimi cvetovi in senco razvaja tudi srobot. Za senčno steno je prav tako primeren bršljan z zelenimi listi ali divja trta, vinika. Na podeželju se po pergoli marsikje vije vinska trta, ki prav tako daje prijetno senco, le ko grozdje zori, utegnejo biti težava žuželke, zlasti ose. Senco in hkrati plodove daje tudi aktinidija (kivi), ki se bujno razrašča in konec pomladi lepo cveti.