Pozdravljeni,
na zunanji lastninski terasi zraven večstanovanjske hiše bi rad postavil nadstrešnico v širini 2 m, dolžine 3 m in višine 4 m.
Zanima me sledeče:
LP
-----
Pozdravljeni,
v atriju večstanovanjskega bloka v Ljubljani bi za zaščito pred padci raznih predmetov in s tem tudi možnih poškodb postavili nadstrešek iz kaljenega stekla površine pribl. 20 m2.
Ali za postavitev potrebujem kakšno dovoljenje in drugič, ali lahko odstranim že montirano zaščitno kovinsko mrežo in vgradim svojo konstrukcijo.
lp
Spoštovani,
o nadstrešnicah smo v tej rubriki že govorili. Tako poznamo pojem nadstrešnice, kot tudi, da obstajajo določeni pogoji, da se te nadstrešnice postavijo. Govora je bilo tudi o tem, ali za postavitev nadstrešnice potrebujemo soglasje sosedov?
Obe vprašanji pa se nanašata na postavitev nadstrešnic ob večstanovanjskih stavbah in jasno je, da tukaj ne moremo postavljati nadstrešnic kar brez soglasja ostalih etažnih lastnikov.
Če na kratko ponovimo: dobro je vedeti, kaj je nadstrešek in kaj nadstrešnica. Nadstrešek je del objekta, ki se uporablja za zaščito pred zunanjimi vplivi in je konstrukcijsko povezan z objektom. To je lahko na primer konzolni nadstrešek ali nadstrešek na ravni strehi. Če je nadstrešek velik do 2 m2, gre za vzdrževalna dela in za tak nadstrešek gradbeno dovoljenje ni potrebno.
Nadstrešnica pa predstavlja pomožno stavbo, ki služi kot funkcionalna dopolnitev osnovni stavbi in nima nobene obodne stene. Konstrukcijsko je nadstrešnica samostojna, lahko se dotika glavnega objekta, na primer hiše, ne glede na njeno morebitno fizično povezanost. Nadstrešnica se osnovne stavbe ne sme dotikati s treh ali več strani. Če se nadstrešnica vpne v objekt, postane nadstrešek, to pa je že del objekta. Če je nadstrešnica velika do 50 m2 bruto površine, potem je to nezahteven objekt, če je večja, pa predstavlja manj zahtevni objekt.
Prvo vprašanje se torej nanaša na nadstrešnico dimenzij 2 m x 3 m in višine 4 m. Ta bi bila postavljena na terasi, ki je v lasti etažnega lastnika, ki bi nadstrešnico postavil. Meni, da s postavitvijo nadstrešnice ne bo motil nobenega. Nadstrešnica ne bo osenčevala ali ovirala prehoda. Zanima ga, ali za postavitev kljub temu potrebuje soglasje ostalih etažnih lastnikov. Vprašanje nadaljuje celo v smislu, če lahko rob strehe gleda izven terase, ki je v njegovi lasti.
Tudi drugi bralec bi rad v atriju večstanovanjskega bloka v Ljubljani z nadstrešnico zaščitil spodnji del pred padci raznih predmetov iz višjih nadstropij. Nadstrešnica bi bila površine okoli 20 m2 in bi imela transparentno streho iz kaljenega stekla. Vprašanje je, ali za postavitev potrebuje dovoljenje, pa tudi, če lahko predhodno odstrani obstoječo zaščitno kovinsko mrežo in na njenem mestu vgradi novo strešno konstrukcijo.
V obeh primerih gre za enostaven objekt, za katerega ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre npr. za nadstrešnico do 20 m2 bruto velikosti, šteje se navpična projekcija strehe) in višine do 4 m. Nadstrešnica od 20 m2 do 50 m2, višine do 6 m, pa je že nezahtevni objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
V obeh primerih postavitve nadstrešnic pa gre tudi za večstanovanjski objekt, kjer so bili najbrž že izvedeni neki tipizirani nadstreški. To pa pomeni, da je ob nastanku stavba že imela predvideno nekakšno rešitev. Ta rešitev sedaj ni več ustrezna, je dotrajana in jo želijo zamenjati.
Vsaka večetažna stavba naj bi imela z etažnimi lastniki sklenjen akt o upravljanju lastnine. V tem aktu se podrobneje določijo vsi pogoji bivanja, prav tako pa tudi vsi posegi v samo stavbo.
Vsekakor sem mnenja, da je v primerih različnih posegov v samo stavbo ali zunanjost stavbe, zlasti ko je stavba večstanovanjska, od stanovalcev treba pridobiti soglasje sosedov. Zunanja linija nadstrešnice nikakor ne sme posegati na zasebno zemljišče. Tudi za morebitno odstranitev stare nadstrešnice naj velja, da je treba pridobiti načelno soglasje ostalih etažnih lastnikov, preden se izvajajo nove tehnične rešitve.