Svetovalnica: Na vrtu bi postavili ladijski zabojnik - kakšni so pogoji

Spoštovani,

na vrtu vrstne hiše bi želeli postaviti ladijski zabojnik, v katerem bi uredili letno kuhinjo in lopo.

Zabojnik, ki bo kasneje oblečen z lesom ali fasado, bo velik 4 x 2,4 m, postavljen na betonsko ploščo, s priklopom za elektriko in vodo.

Ker gre za vrstno hišo, lokacijska informacija ne predvideva odmika od meje niti soglasja soseda.

Zanima me, kakšni so pogoji za postavitev takega objekta - ali potrebujemo kaka dovoljenja?

Hvala za pomoč in lep pozdrav.

Spoštovana bralka,

Vaša namera postaviti ladijski zabojnik in urediti letno kuhinjo in lopo je zanimiva ideja. Glede na podatke, predstavlja vaš zabojnik bruto kvadraturo 9,6 m2, kar pomeni, da bo to skladno z Uredbo o razvrščanju objektov enostavni objekt, seveda če višina ne bo presegala 4 m.

Vendar, če boste na vsaki strani obložili zabojnik z na primer 5 cm oblogo, bo to pomenilo, da bo v končni fazi bruto kvadratura znašala 10,25 m2, kar pa presega mejo za enostavni objekt. Obloga zabojnika bo lahko znašala največ 3 cm na vsaki strani, kar bo najbrž predstavljalo kar izziv. V nasprotnem primeru boste pač stavbo opredelili kot nezahteven objekt, ki sicer potrebuje gradbeno dovoljenje.

3. člen te Uredbe tolmači nekatere izraze iz iste uredbe, zato si jih je vredno ogledati. Tako lahko razumemo, da fizična povezanost stavbe predstavlja povezanost ene stavbe z grajenim elementom (npr. vrata, hodnik, dvigalo, tunel) z drugo stavbo, pri čemer se za fizično povezanost stavbe ne šteje, če sta stavbi povezani samo z inštalacijami. Glavni objekt je objekt, ki pomeni osnovni namen gradnje. Nadstrešek je del objekta, ki se uporablja za zaščito pred zunanjimi vplivi. Nadstrešnica  pa je stavba, ki nima nobene obodne stene.

Zunanje naprave in zunanja oprema so zunanje tehnološke naprave. Imenujejo se tudi zunanja grajena oprema in se postavljajo na objekt ali so postavljeni na zunanji ureditvi objekta in služijo delovanju objekta. Zunanja ureditev objekta pa je utrjena oziroma zelena površina ob objektu, ki je trajno namenjena njegovi redni rabi.

Po gradbenem zakonu je stavba enostavni objekt, če je tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, je konstrukcijsko enostaven in prostorsko manj zaznaven objekt.

Stavba je enostavni objekt, če izpolnjuje splošna merila iz Uredbe, pa še točno določena , ki so navedena v Prilogi 1 iste Uredbe.

Enostavni objekt kot stavba ima lahko samo eno etažo, njena višina ne presega 4 m in njena globina ne presega 1 m in za njeno izgradnjo ni treba izvesti nasipa ali izkopa terena višine oziroma globine več kot 2 m.

Vaša vrstna hiša je torej glavni objekt, v sklopu zunanje ureditve pa boste kot pomožni objekt postavili stavbo kot enostaven objekt. Pomožni objekt je objekt, ki funkcionalno dopolnjuje glavne oziroma načrtovane objekte tako, da izboljšuje in dopolnjuje njihove bivalne, delovne oziroma obratovalne pogoje. Lahko je samostoječ, se dotika glavnega objekta, ne sme pa biti z njim konstrukcijsko povezan. Gradi se lahko izključno na zemljišču, ki je namenjeno redni rabi glavnega objekta. Dopustnost pomožnih objektov je določena v prostorsko izvedbenem aktu posamezne občine, zato bo treba pred umestitvijo upoštevati pogoje iz odloka vaše občine. Tam je točno določeno, kakšni so urbanistični faktorji, ki jih morate upoštevati, odmiki od parcelnih meja ipd. Običajno je v prostorskih aktih postavljen pogoj odmika od skrajnega roba objekta od medsosedske meje 1,5 m, s soglasjem soseda mejaša pa lahko tudi do meje. Vsekakor ne boste mogli postaviti objekta kot pomožnega objekta ob glavnem objektu, če so ti faktorji že z obstoječim stanjem preseženi. Vendar kot rečeno, vsa podrobna določila glede umestitve objektov, lahko tudi strožja kot krovna merila na ravni države,  postavlja vsaka občina zase.

V prilogi 1 že omenjene Uredbe najdemo pod klasifikacijo 12745 stavbe za funkcionalno dopolnitev, ki so ute, letne kuhinje, vratarnice. Če po bruto površini ne presegajo 10 m2 bruto, gre za enostavni objekt. Če gre za bruto površine do 25 m2, pa je to nezahtevni objekt, kar pomeni, da je v slednjem primeru treba pridobiti gradbeno dovoljenje.

Mogoče lahko na tem mestu omenimo tudi pravila za računanje velikosti objektov, ki so tudi določena v Uredbi.

Etaža je prostor med talno in stropno konstrukcijo, ali med zaporednima stropnima konstrukcijama, ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho, pri čemer se za etažo po tej uredbi šteje tudi prostor nad pohodno streho, če se ta uporablja za določen namen (terasa, skladišče ipd.). Za enostavni objekt, ki ima eno etažo, pomeni, da je streha nad to etažo nepohodna. Velikokrat investitorji ne razumejo, da s tem, ko ravno streho nad pritličjem uporabijo za bivanje ali drugo dejavnost, stavba ni več enostavni ali nezahtevni objekt, saj je zahteva, da ima ta v primeru take razvrstitve objekt samo eno etažo.  Enako velja v primeru podkletitve, saj stavba s kletjo in pritličjem ni niti enostavni, niti nezahtevni objekt.

Višina je največja razdalja od kote tlaka najnižje etaže stavbe do vrha stavbe.

Površina se računa skladno s predpisom, ki ureja način izračuna površin in prostornin stavb, in pomeni tlorisno projekcijo skrajnih gabaritov stavbe, torej strehe, projicirano na tla.

Za enostaven objekt nam ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, vendar smo sami odgovorni, da je pravilno klasificiran in umeščen skladno z zakonodajo v naši državi.

VPRAŠAJTE STROKOVNJAKA

Imate vprašanje povezano z upravnimi postopki, pridobivanjem lokacijske informacije, projektnih in drugih pogojev, gradbenega dovoljenja, o izdelavi projektne dokumentacije pa tudi o možnostih legalizacije nelegalno in neskladno zgrajenih objektov ter o pridobivanju uporabnega dovoljenja ali drugih podobnih problemih s področja gradbeno-prostorske zakonodaje?

Vprašanja za svetovalnico nam lahko pošljete po elektronski pošti na naslov deloindom@delo.si, s pripisom Gradbena zakonodaja.