Svetovalnica: Sosed nam ovira uporabo služnostne poti - kaj lahko storimo

Spoštovani,

partner je leta 1981 kupil parcelo v Šuici (Dobrova). Takrat se je dogovoril tudi za služnostno pot za hojo in vožnjo z vsemi vozili. To je tudi plačal in vpisal v kataster.

Sosed, ki meji z njim, trdi, da to ne obstaja in da je dotično pot kupil on. Postavil je celo betonsko ograjo, za katero ni dobil soglasja mojega partnerja. Ograjo je postavil tudi na najino parcelo. Zemljišče si je enostavno prilastil in nam hkrati zaprl pot do hiške. Do nje sedaj lahko pridemo samo peš, pa še to težko. Avtomobila nimamo kje parkirati, pustimo ga lahko le na cesti.

Kaj lahko naredimo? Na parceli praktično ne moremo delati nič. Zaradi postavitve ograje nam je posekal tudi nekaj dreves. Nastala je ogromna škoda.

Želimo, da ograjo umakne in nam vrne zemljišče. Komu se lahko pritožimo?

Lep pozdrav!

Pozdravljeni.

Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/02, s spremembami, v nadaljevanju: SPZ) v 212. členu, ki ureja varstvo služnosti, določa, da lahko služnostni upravičenec, če ga kdo neutemeljeno moti pri izvrševanju služnosti, s tožbo zahteva, da preprečevanje oziroma motenje preneha. Za tako tožbo se smiselno uporablja 99. člen SPZ, ki določa, da če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oz. domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.

Drugi odstavek 99. člena SPZ določa, da ima lastnik pravico zahtevati povrnitev škode po splošnih pravilih o povrnitvi škode, če je bila z vznemirjanjem povzročena škoda.

Upoštevaje navedeno, imate torej možnost varstva služnostne pravice, ki ga uveljavljate z vložitvijo tožbe.

PREBERITE ŠE: SVETOVALNICA: ALI LAHKO NA SLUŽNOSTNI POTI POSTAVIM OGRAJO

Druga možnost, ki je odvisna od tega, koliko časa motenje že traja, je posesorno oziroma posestno varstvo. Tudi imetnik stvarne služnosti ima namreč priznano pravno varstvo posestnega položaja, saj mu je priznana soposest. Z drugim (z lastnikom) namreč poseduje stvar ali uporablja njegovo nepremičnino v obsegu, ki ustreza vsebini stvarne služnosti. Za posestno varstvo zadošča zatrjevana in dokazana delna oblast nad stvarjo, ne glede na zatrjevanje pravice, na kateri naj bi takšna oblast temeljila (v konkretnem primeru služnost).

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva nastanka motenja.

Glede na to, da ste nam pisali že pred časom, so roki za uveljavljanje sodnega varstva pred motenjem posesti najverjetneje že potekli, vseeno pa vam ostane možnost vložitve tožbe na prenehanje motenja oz. preprečevanja izvrševanja služnosti, ki ne zastara.