Električno talno ogrevanje lahko uporabljamo na različnih zunanjih površinah: dovozu, parkirišču, klančinah, stopnicah in terasi. Z ogreto površino pred hišo se pozimi izognemo zdrsom na ledu in uporabi soli za posipanje, ki poškoduje tako asfalt, beton kot tlakovce. Največ težav pa reši tistim, ki imajo strm dovoz do hiše.       

Grelni kabel je pri asfaltu debelejši      

Pred polaganjem električnega grelnega kabla moramo najprej primerno urediti površino. Priprava je odvisna od tega, s čim bomo pokrili površino: z asfaltom, betonom ali tlakovci. Za asfalt moramo na zravnana tla nasuti 3 do 4 centimetre drobnega kamenja, sledijo trak za pritrjevanje kabla, grelni kabel in plast peska ali betona (ta bo grelni kabel še dodatno zavarovala pred vročim asfaltom). Minimalna debelina asfalta je pet centimetrov. »Za asfalt se uporabljajo grelni kabli, ki zdržijo temperaturo vročega asfalta pri vgradnji,« je pojasnil Blaž Zorman iz podjetja Ergo Zorman. Asfalt mora biti pred polaganjem ohlajen na 130 do 140 stopinj Celzija in ne sme vsebovati ostrih kamnov, ki bi lahko poškodovali grelni kabel.       

Najprimernejši 6 cm debeli tlakovci      

Če bo na dovozu betonska površina, potem na izravnana tla nasujemo 3 do 4 centimetre debel svoj peska ali mivke, na katerega položimo pritrdilni trak in grelni kabel. Sledi sloj betona, ki mora biti debelejši od 5 centimetrov. Beton lahko položimo neposredno na kabel, a moramo paziti, da ne vsebuje ostrih kamnov, ki bi lahko poškodovali grelni kabel. Tako kot asfalt se mora tudi beton povsem osušiti, preden prvič vključimo ogrevanje.       

Če grelni kabel vgrajujemo pod betonske tlakovce, ga položimo v 5- do 7-centimetrski sloj drobnega peska. Najbolj primerni za talno ogrevanje so betonski tlakovci, debeline od 6 do 8 centimetrov, lahko pa se odločimo tudi za debelejše, a ne več kot 10 centimet­rov. Tomaž Žagar iz Betonarne Oblak priporoča uporabo tlakovcev debeline 6 centimet­rov, saj se najhitreje ogrejejo.       

Polaganje grelnega kabla s skico      

Električni grelni kabel je kot dolga kača napeljan po celotni površini, ki jo hočemo ogrevati. Njegova napajalna napetost je od 230 do 400 voltov (za večje sisteme). Ker je napetost omrežna, ne potrebujemo nobenih pretvornikov. »Grelni kabel je dvojno izoliran in posebej namenjen za takšne aplikacije,« je pojasnil Aljaž Ferk iz podjetja Ferk. Ponudniki nam bodo razdaljo med kabli izračunali s posebno enačbo. Pomembno je, da se kabli ne dotikajo ali križajo, prav tako jih ne smemo rezati in krajšati, spojna mesta pa ne smejo biti izpostavljena velikim obremenitvam. Med vgradnjo je nujno narisati skico položaja vgrajenih kablov in priključkov, da si bomo ob morebitni poškodbi olajšali iskanje težave.       

Grelni kabel je zaščiten z ozemljitvijo, zato je hoja po ogrevani površini varna. »Če bi se poškodoval iz kateregakoli vzroka, ogrevanje preneha delovati, zato ni bojazni, da bi nas stresla elektrika,« je še dodal Ferk.       

Tipali za temperaturo in vlago      

Sistem ogrevanja zunanjih površin deluje na podlagi podatkov tipal. »Napajanje in krmiljenje inštalacij je izvedeno v krmilni omarici, kjer so vgrajeni vsi potrebni zaščit­ni in krmilni elementi. Običajno je nameščena v garaži oziroma podobnem prostoru. Ogrevanje lahko deluje v ročnem načinu s termostatom, ki ima tipalo v ogrevani površini, ali v samodejnem, prek avtomatike s tipali za vlago in temperaturo,« je pojasnil Blaž Zorman.      

Pri samodejnemu načinu tipali za vlago in temperaturo zaznata, kdaj se lahko pojavi zmrzal, in vklopita sistem, ki poskrbi za takojšnje taljenje snega in leda. Dovoz je tako med sneženjem ogrevan.»Če je mraz suh, ogrevanje ne deluje, enako v deževnih dneh in pri temperaturi nad mejo zmrzovanja,« je še dodal. Vse krmilne omarice so opremljene z glavnim stikalom, s katerim se ogrevanje sezonsko izklopi. »Tudi če uporabnik pozabi izklopiti ogrevanje, je vedno vgrajena temperaturna kontrola, ki onemogoča delovanje nad petimi stopinjami Celzija zunanje temperature,« je dodal Zorman.       

Zaradi ogrevanja so zunanje površine tudi pozimi suhe, kar ugodno vpliva tako na asfalt, beton kot tlakovce. »Zaradi gretja nam tlakovcev ni treba dodatno posipati s sredstvi proti zmrzali, zato jim podaljšamo življenjsko dobo,« je pojasnil Tomaž Žagar iz Betonarne Oblak.       

Poraba elektrike podobna strošku zimske službe      

Kako pa je s porabo električne energije? »Na hitro rečeno je strošek električne energije, ki jo porabi talno ogrevanje zunanjih površin, manjši od stroška zimske službe,« je primerjal Blaž Zorman. »Če bi petkrat do desetkrat v eni zimi najeli nekoga, da sneg odstrani, bi bil to večji strošek od porabe elektrike za taljenje snega in ledu,« so še dodali. Električna energija za ogrevanje 50 kvadratnih metrov velike površine naj bi tako stala od 50 do 100 evrov na sezono.       

Za 50 kvadratnih metrov velik dovoz bi po­trebovali okoli 500 metrov grelnega kabla, za celotno vgradnjo pa se cena giblje od 1800 do 2700 evrov, odvisno od vrste izvedbe in izbire avtomatike.