Zaščita lesa: Za dolgo življenjsko dobo

Les ima dobre mehanske lastnosti, je naravno lep in raznolik, preprost za obdelavo, ima dobre izolacijske lastnosti, vendar je občutljiv. K njegovemu propadanju pripomorejo voda oziroma vlaga, sonce oziroma UV-žarki in biološki škodljivci. Voda povzroča tudi dimenzijske spremembe lesa. Posledica vlaženja in sušenja je pokanje. Razpoke so idealno mesto za razvoj in rast škodljivcev, vlaga pa njihov razvoj še pos­peši. Zaradi delovanja UV-žarkov se spremeni barva lesa. Vse to vodi v njegovo propadanje – kar pa lahko preprečimo, če ga primerno zaščitimo. Le kakovostno zaščiten bo dolgo ostal lep in opravljal svojo vlogo.

Različne vrste lesa se razlikujejo po svoji naravni odpornosti. Kako odporen je les proti prej omenjenim vplivom, je odvisno tudi od časa sečnje, okuženosti pred vgradnjo, stopnje osušenosti in pravilne vgradnje ter izpostavljenosti vremenskim vplivom.

PREBERITE ŠE: ZAŠČITA LESA - ZA OBSTOJNOST LESA NA PROSTEM IMAMO ZELO NEUGODNO PODNEBJE

Olja in voski

Za zaščito lesenih izdelkov na prostem je na trgu široka paleta namenskih olj: od povsem naravnih rastlinskih, rastlinskih z dodatkom drevesnih smol ali zemeljskih pig­mentov, rastlinskih olj z organskimi topili in primesmi, ki omogočajo hitrejše sušenje, do povsem sintetičnih.

V zadnjem času se vedno več uporabljajo različna naravna olja, voski in naravne smole oziroma njihove mešanice. Naravni premazi se vpijejo v les in so razgradljivi. Oljni premazi, narejeni iz naravnih, rast­linskih obnovljivih virov, brez sintetičnih dodatkov, ne spreminjajo pozitivnih lastnosti lesa. Takšen premaz diha z lesom, se z njim razteza in krči. Medtem ko debeloslojni polimerni premaz po nekaj letih razpoka, v razpoke se ujame vlaga, ki nima več možnosti izhlapeti, in les začne na teh mestih propadati, je oljni film bolj elastičen. Če je olje naneseno pravilno, premaz ne bo popokal, struktura lesa pa bo ostala nespremenjena.

Izdelki iz naravnih olj se po sestavi razlikujejo. Lahko gre samo za eno vrsto rastlinskega olja ali njihovo mešanico, s čimer se pomembno spremenijo lastnosti premaza. Med naravnimi olji zadostno zaščito lesa na prostem zagotavlja zlasti tungovo olje (hladno stiskano olje iz plodov drevesa tungovca) in njegove kombinacije z naravnimi smolami. S tem oljem so v Aziji že pred tisočletji premazovali plovila in pohištvo in v svojih zapisih ga je omenjal Konfucij.

Tudi tako imenovano »tikovo olje«, ki je mešanica naravnih olj ali sintetičnih olj in smol s sintetičnimi dodatki ali brez njih, je primerno za zaščito tikovine in drugih trdih vrst lesa. Bistveni sestavini povsem naravnih »tikovih olj« sta ricinusovo olje in olje iz lupin citrusov, ki delujeta kot topilo in mehčalo ter pripomoreta, da olje prodre globoko v les. Od sintetičnih dodatkov so najpogostejši UV-filtri, ki preprečijo naravno potemnitev lesa. Če se želimo prepričati o povsem naravni sestavi oljnega premaza, moramo preveriti še, ali poleg filtrov morda ne vsebuje fungicidov ali biocidov, ki jih dodajajo nekateri proizvajalci.

Naravna olja niso odporna proti plesnim in drugim glivam, še zlasti če je oljeni izdelek na večji vlagi in je malo osončen. Izdelki za oljenje vremensko izpostavljenih elementov imajo zato dodatke, ki upočasnijo razvoj škodljivcev.

Priprava lesa

Preden se odločimo, kako bomo les zaščitili, moramo vedeti, kaj lahko pričakujemo od posameznih zaščitnih sredstev. Različni klasični premazi (vodni in tudi premazi z vsebnostjo organskih topil) ga lahko zaščitijo pred napadom škodljivcev in vlago, UV-žarki in drugimi škodljivimi vremenskimi vplivi za daljše časovno obdobje, učinkovitost naravnih premazov pa je kratkotrajnejša. Naravni premazi se vpijejo v les in na površini ne tvorijo zaščitnega filma, razen zelo tankega, če olje vsebuje voske ali naravne smole. Po premazu sta naravna barva lesa in tekstura poudarjeni. Površina je prepustna za vodno paro, ima naraven otip, je vodoodbojna (ne vodoodporna), ni pa zaščitena pred napadom škodljivcev. Za dober in dolgotrajen lep videz oljenega lesa je nujna redna nega površine. Kako pogo­sto bo to potrebno, je odvisno od vrste lesa, mehanskih obremenitev in izpostavljenosti vlagi. Kakovost zaščite lahko preverimo s kapljico vode. Če se vpije v les, je potreben nov nanos. Tudi matiran in pust videz površine kaže, da jo je treba znova naoljiti. Priporoča se, da površine na prostem preverimo vsaj dvakrat na leto. Kakovostno oljenje in redna nega namreč upočasnita procese propadanja.

Olje uporabimo pri naravno odpornejših lesnih vrstah. Za manj odporne, zlasti les iglavcev, je manj primerno. Prav tako je pomembno, da so površine preprosto dostopne za redno nego, kar pomeni, da lahko oljimo talne in stenske obloge, vrtno pohištvo in drugo leseno opremo. Že pri prvi zaščiti izberemo olje, ki je najprimernejše za razmere, v katerem bomo les uporabili.

Pred premazovanjem mora biti površina suha, primerno obdelana in čista, brez prahu, maščob, voska in drugih nečistoč. Pri nanašanju je dobro upoštevati priporočila proizvajalca, ki so navedena na embalaži.

PREBERITE ŠE: ZAŠČITA LESENEGA VRTNEGA POHIŠTVA

Zaščita v notranjih prostorih

Les v interierju praviloma ne potrebuje zaščite. Izjema so zelo vlažni prostori, kleti in kopalnice. Na splošno velja, da je les v notranjih prostorih različno mehansko obremenjen. Nezaščiten se hitreje navzema nečistoče in vpija tekočine, teže ga je vzdrževati in se hitreje obrablja. Zato lesene talne obloge potrebujejo zaščito s kakovostnimi premazi, to pa so lahko olja ali laki.

Pri zaščiti z oljem je bistveno, da je to kakovostno. Glavna slabost klasičnih olj je, da ne zagotavljajo površinske zaščite, zaščite pred tekočinami, velikokrat ostanejo vidni madeži, vzdrževanje je zahtevno, pogosto je treba parket obnavljalno oljiti. Nekateri strokovnjaki zato priporočajo uporabo kakovostnih olj s trdimi voski, ki vsebujejo mešanico več naravnih olj in voskov. Olje prodre globoko v les, ga impregnira in za­ščiti globinsko, vosek pa ostane na površju kot dodatna zaščita pred vodo, madeži in obrabo. Kakovostno olje zagotavlja dobro zaščito, čiščenje je preprosto, redko je treba nanos obnavljati, prav tako omogoča lokalno popravljanje poškodb. Takšno olje s trdimi voski varuje les znotraj in zunaj, ustvari paroprepustno površino in ne tvori lakastega filma. Naravna olja ne vsebujejo za zdravje nevarnih snovi, primerna so za vse talne površine, zlasti pa tam, kjer se zadržujejo otroci, osebe z alergijami in tudi domače živali.

Les, ki je uporabljen v notranjih prostorih, je lahko premazan tudi z lakom. Ta mu zagotavlja dobro zaščito pred madeži in obrabo. Čiščenje lakiranih tal je preprosto, obnavljajo se dokaj redko. Ko se lak obrabi, je potrebna obnova, ki jo lahko opravi parketar. Na novo je treba prelakirati celotno površino, kar je zahteven, zamuden in običajno kar drag poseg. Stari lak se strojno zbrusi s površine, razpoke in poškodbe pokitajo, nato se celotna površina trikrat brusi oziroma gladi in trikrat lakira. Podobno kot pri olju so tudi pri lakih velike razlike v kakovosti, zato se je treba pred izbiro pozanimati o sestavi premaza, katerim površinam je namenjen in kakšen videz bo dal parketu.