Kolumna Andreja Jagra: Strošek izgradnje hiše

Čeprav so večji gradbeni posegi mimo, vlaganja niso nič manjša, intenzivnost dela pa ostaja enaka.

V tem času me je kontaktiralo veliko bralcev, ki jih je zanimal strošek pozidave hiše. Svojega izvajalca sem izbiral v letu 2016, dogovor o sodelovanju z gradbincem sem sklenil januarja 2017, dela pa so stekla marca istega leta. To je bilo obdobje, ko gradbeništvo še ni bilo v takšnem razcvetu, kot je danes, in so bile cene nižje. Nisem seznanjen z današnjimi ceniki, a po odzivih sodeč bi danes za enako delo plačal več. Celotno gradnjo hiše sem zaupal enemu izvajalcu, ki je naredil vse od izkopa do zalitja vencev na zidovih mansarde. Strošek izgradnje je odvisen od velikosti hiše in še mnogo drugih dejavnikov. Za primerjavo potrebujemo skupni imenovalec. To je lahko pozidava kubičnega metra opeke . Moja cena enega m³ je bila 95 evrov brez DDV. Morda še cena vlivanja betona v plošče, preklade in stopnice. Cena m³ je bila 88 evrov brez DDV. Bolj podrobno sem stroške gradnje do strehe popisal v kolumni z naslovom Kako so sestavljeni stroški gradnje hiše, objavljeni 8. maja 2018. Celoten strošek pozidave hiše z DDV je znašal cca 30.000 evrov in predstavlja največji strošek pri gradnji.

Drugi največji strošek je streha z ostrešjem. Junija 2017 smo hišo pokrili. Strešna dela so zajemala material za ostrešje, izvedbo ostrešja, deskanje, pokrivanje in krovska dela z žlebovi. Vgradili so tudi dve strešni okni. Strošek je bil nekoliko višji tudi zaradi ravne strehe na frčadi. Sika folija, stiroudur in seveda več dela dvignejo končno ceno. Podrobnosti o izdelavi strehe lahko preberete v zapisu, ki je dosegljiv pod naslovom Streha je pod streho. Skupni strošek izvedbe 187 m² strehe s frčado je bil slabih 14.000 evrov z DDV.

Nisem seznanjen z današnjimi ceniki, a po odzivih sodeč bi danes za isto delo plačal več.

Tretja gradbena faza je bila zaključena, groba ocena stroška izgradnje je 44.000 evrov z DDV. Sledila so okna in vrata. Nakup stavbnega pohištva z žaluzijami in montažo v oktobru 2017 nas je olajšal za slabih 12.000 evrov z DDV.  K tej ceni moramo prišteti še vse stroške, ki smo jih imeli s pripravo špalet in notranje okenske police. Stirodur in purpen nista bila kritična, saj več kot 100 evrov za to nisem plačal. Drugače je s policami, kljub temu, da jih je samo devet, smo zanje odšteli 250 evrov z DDV. Medtem ko so do tedaj načeloma vse delo opravili zunanji izvajalci, se je pred vgradnjo oken in vrat povečal obseg dela v lastni režiji. Direktnega stroška s tem ni bilo, zato lahko zaključim, da nas je stavbno pohištvo s policami stalo dobrih 12.400 evrov.

!!galerija!!

Še preden so se stene posušile, smo po njih že napeljevali elektro in vodno inštalacijo. Napeljava kablov je bila prvi podvig v lastni režiji, v celoti smo jo izvedli domači mojstri. Strošek materiala, ki smo ga vgradili v stene, je bil pribl. 2.000 evrov z DDV. Napeljavo za vodo in odtoke je izvedel mojster, ki je kasneje v celoti izvedel tudi centralno ogrevanje. Ocena stroška samo za ta del z vodovodno napeljavo in odtočnim sistemom je pribl. 1.000 evrov.

Bližal se je konec leta 2017, mi pa smo imeli še veliko željo, da stene pokrijemo z ometom. Bili smo že globoko v zimskem času, bližali so se božični prazniki, ko so zaključili z ometi. Kot sem v kolumni Notranji ometi za konec gradbene sezone že opisal, kako smo zadevo izpeljali,  sem sam nabavljal material, mojstri pa so ga nanesli na stene. Strošek dela z materialom cca 6.600 evrov z DDV.

Po seštevkih zneskov sicer ni tako videti, a v procesu gradnje je še veliko takšnih, ki jih niti nisem omenil. Vsega je enostavno preveč.

Prvi račun v letu 2018 ima datum 5. 1. Kupil sem stiropor in bitumenske trakove za izolacijo hiše in pripravo na estrihe. V tem zimskem času sem naredil precej nakupov manjše vrednosti za sprotni material, ki je bil potreben za pripravo tal za estrihe in drenažo zunaj objekta. Tudi ti mali zneski so kmalu nanesli čez 1.000 evrov. Drugače pač ne gre, hišo je treba pripraviti na vlitje estrihov. Estrihi so prišli in konec maja 2018 so kupi betona zalivali tla hiše. Končano je bilo v osmih urah, strošek pa je bil 1.700 evrov z DDV za 178 kvadratnih metrov površine.

Tla v hiši so se sušila, mi pa smo nadaljevali s trošenjem. V en nakup smo združili notranja vrata, keramiko in parket. Zaradi velikega naročila sva dobila dober popust, še vedno pa je bilo bolje, da sem sedel, preden sem pregledal račun. Znesek je bil pribl. 9.000 evrov z DDV.

Drugi večji skupinski nakup je bila nabava steklene volne in ves material za izvedbo suhomontaže. V isti nakup sem združil tudi nabavo beleža in kita za stene. Cel tovornjak materiala za samo 2.200 evrov z DDV. V nasprotju s prejšnjim nakupom, ki je bil količinsko dosti manjši in štirikrat dražji, je bila ta investicija bolj zdrava za srce.

Čas je bil za toplotno črpalko. Cevi za talno gretje smo položili že pred estrihi, a zdaj pride tisto pravo. Postavitev notranje in zunanje enote toplotne črpalke ter prvi zagon. Novost v hiši te obdaja s prijetnim občutkom, saj je to prva delujoča oprema v hiši. Ki pa ni poceni, strošek celotne izvedbe centralnega ogrevanja s toplotno črpalko z upoštevanim vračilom 1.000 evrov od Eko sklada je bil 10.000 evrov.

Krona vseh del pa je zagotovo izdelava fasade. Celotna izvedba z zunanjimi policami, škatlami iz stirodurja in z zaključnim slojem nas je stala cca 12.000 evrov z DDV.

Če ne bi zapisoval vsakega izdatka posebej, bi težko verjel, da smo v celotnem procesu gradnje porabili cca. 10.000 evrov za nenačrtovane izdatke. Popolnoma sem npr. zanemaril strošek za hrano in pijačo.

Zdaj smo že krepko čez 100.000 evrov stroškov. Po seštevkih zneskov zgoraj sicer ni tako videti, a v procesu gradnje je še veliko takšnih, ki jih niti nisem omenil. Vsega je enostavno preveč. Na primer polaganje keramike, ki nas je olajšalo za 1.500 evrov, razne drenažne cevi, dodatni metri valjanca za ozemljitev, priklop na električno omrežje, kljuke za notranja vrata, razni vijaki, purpen in drugi material ter oprema. Priznam, takšnih izdatkov nisem načrtoval. Če ne bi zapisoval vsakega izdatka posebej, bi težko verjel, da smo v celotnem procesu gradnje porabili okrog 10.000 evrov za nenačrtovane izdatke. Popolnoma sem npr. zanemaril strošek za hrano in pijačo. Delovnih akcij je veliko, in čeprav posamezni nakup lahko znaša od 30 evrov do 150 evrov, se jih skozi gradnjo zvrsti toliko, da skupni strošek zlahka nanese tudi na več kot 2.000 evrov. Ta zgolj pavšalna, a zagotovo ne čisto napačna ocena nam pove, da pri investiciji 100.000 evrov, to pomeni vsaj dva odstotka. Ali se ta strošek sploh kdaj planira? Jaz ga nisem, je pa neizogiben.

Do zdaj sem v hišo vložil cca 125.000 evrov. A v njej še ni sanitarne keramike in kuhinje. Toda to niti ni pomembno, saj lahko to dvoje kupiš za 5.000 evrov ali 50.000 evrov, odvisno od želja in razpoložljivih sredstev. Tudi preostalega pohištva še ni. Stroška opreme ni smiselno vključiti v strošek izgradnje, saj je podatek lahko zavajajoč, ker je odvisen od potreb prebivalca novega objekta.

Psihološka plat gradnje je pogosto prezrta, čeprav lahko na gradnjo vpliva morda celo bolj kot razpoložljivi denar.

Skozi gradnjo sem spoznal, da denar ni edini, ki ga mora graditelj vložiti v ta pogosto življenjski projekt. Psihološka plat gradnje je pogosto prezrta, čeprav lahko nanjo vpliva morda celo bolj kot razpoložljivi denar. Odpornost na stres in trdni družinski odnosi so prvi kapital, ki je potreben za začetek gradnje. Pri daljših debatah o gradnji vedno spregovorimo tudi o tem. Mogoče bi bilo prav, da se na to temo še kaj napiše.