Kolumna Bojana Žnidaršiča: Kako si me ljudje predstavljajo

Vprašanja

»Radi bi zamenjali okna, zamenjali peč za centralno kurjavo in naredili fasado. Kakšni so pogoji za pridobitev eko subvencije? Hiša je zgrajena po drugi vojni in ni izolirana. Kakšna je cena kvadratnega metra fasade in kakšni materiali naj bi se uporabljali?«

Berem in razmišljam. Le za koga me ima? Sem vedeževalec? Kako naj na podlagi teh presplošnih podatkov svetujem karkoli koristnega? Ima sploh smisel odgovarjati?

Ker sem prijazen energetski svetovalec s kilometrino, vem, da se mnogo ljudi težko izraža, da ne razumejo celovitosti hiše, da nikoli ne razmišljajo o odnosu vzrok-posledica, da ne razumejo poante angleškega izreka »garbage in – garbage out« (»smeti noter – smeti ven« ali v pričujočem primeru »slabi podatki – slab nasvet«), da se jim ne zdi potrebno navesti, koliko kvadratnih metrov ogrevajo, števila oseb v gospodinjstvu, stroškov za ogrevanje prostorov in sanitarne vode in tako naprej.

Akcija – reakcija

Ker sem prijazen energetski svetovalec s kilometrino, vem, da se mnogo ljudi težko izraža, da ne razumejo celovitosti hiše, da nikoli ne razmišljajo o odnosu vzrok-posledica ...

Kadar sem med svetovanjem navihano sproščen, na vprašanje »Kakšno okno, peč, fasado, kritino … naj kupim?« odgovorim z nasprotnim vprašanjem: »Bom povedal, ko mi vi poveste, kakšen avto naj kupim.« Potem se usujejo vprašanja: »Ja, zakaj ga sploh potrebujete, bo to vaš prvi avto, koliko vas pa je, bo to družinski avto, dajete prednost novim ali starim, koliko kilometrov letno prevozite, koliko denarja lahko date zanj, imate garažo, prevažate tudi tovore, imate kolo ali električni skiro …? Moje vprašanje sproži pri svetovancu razmišljanje za rešitev problema. Vsakdo relativno hitro spozna, da so to pravzaprav vprašanja, na katera mora pri reševanju svojega problema odgovoriti sam. Šele nato pride na vrsto iskanje optimalne rešitve z mojo pomočjo.

Med evolucijo in revolucijo

Pri novogradnji ali obnovi stavb se – tako kot v naravi – obe skrajnosti povezujeta. Praviloma ni jasne ločnice med revolucijo (recimo ji izum) in evolucijo, kamor spadajo vsakodnevne izboljšave. Številčno je seveda revolucij manj, so pa zato pomembni mejniki. Samo zamislimo si, kaj sta s seboj potegnili iznajdba armiranega betona ali pasivne hiše pred 30 leti. Evolucija pa nam vsakodnevno prinaša izboljšave na področju učinkovite rabe energije, kakovosti bivanja, obremenjevanja okolja, hrupnosti, kakovosti zraka, optimalne razsvetljave, pametnih inštalacij …

80 : 20

Teorija ekonomskega razmerja izpostavlja, da potrebujemo le 20 odstotkov časa, da zaslužimo 80 odstotkov sredstev za zadovoljevanje svojih osnovnih potreb. Kako lahko to zakonitost prenesemo v gradnjo? Vedno svetujem, da si vzamemo 80 odstotkov časa za študij, priprave, informiranje, projektno nalogo, koncipiranje, skratka za vse potrebne priprave. Za izvedbo pa namenimo preostalih 20 odstotkov časa. Taka novogradnja ali obnova bo domišljena, optimalna in brez vseh popravkov ali slabosti.

Vedno svetujem, da si vzamemo 80 odstotkov časa za študij, priprave, informiranje, projektno nalogo, koncipiranje, skratka za vse potrebne priprave. Za izvedbo pa namenimo preostalih 20 odstotkov časa.

Razmerje lahko preverimo tudi v bivalni praksi. Zaradi optimalnih – torej premišljenih in preverjenih – odločitev, se bodo stroški gradnje in obratovanja znižali. Dokaz za to trditev je primerjava stroškov ogrevanja med »navadno« in pasivno hišo, kjer je razmerje celo 90 : 10.

Nova realnost

Novi koronavirus je letos stresel in pretresel svet. Šok zapovedane karantene je ustavil osebno, družbeno in poslovno življenje. Nič več ne bo tako, kot je bilo, je mantra, s katero se moramo sprijazniti vsi. Seveda vemo, da se bo življenje nekoč vrnilo v normalne kolesnice. Nedvoumno se bodo še naprej gradile nove hiše, obnavljale stare, iskale se bodo izboljšave za bivanje v družinskih hišah in blokih, podjetniki bodo hoteli optimizirati stroške. Prej ali slej se bodo razmere normalizirale, do takrat pa se dela od doma. Zato se spreminja in prilagaja le tehnika svetovanja, ki je vezana na sodobne komunikacije. Vsebina ostaja enaka, saj so tudi težave pri novogradnjah ali obnovah enake.

O AVTORJU

Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika.

Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.