Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Kolumna Bojana Žnidaršiča: Kdaj odsvetujem zamenjavo oken

energetski svetovalec in direktor Vitre Cerknica
Bojan Žnidaršič
19. 9. 2021 | 12:28
22. 10. 2024 | 15:14
6:00

Pa je res vse tako fino? Okno je element ovoja stavbe, kjer lahko naredimo veliko napak pri novi ali stari hiši. Predstavil bom argumente za in proti menjavi oken. Za dobro vago pa dodal še učinkovito in poceni rešitev za sanacijo škatlastih oken z vgrajeno nadokensko roletno omarico. Takih oken je po slovenskih hišah še vedno veliko.

Propadanje

Pred menjavo oken je potreben dober pregled stanja lesa. Če je vzdrževan in zdrav, je smiselno razmisliti le o obnovi in izboljšavi. Če je les poškodovan, je menjava nujna.

Tehnološka zastarelost

Okno je kompleksen izdelek, sestavljen iz okvirja, krila, stekla in okovja. K oknu spada še zunanja in notranja polička ter zunanja senčila, znotraj pa pogosto zavese. Vsak od teh elementov je lahko kritičen in tudi razlog za menjavo okna. Kot tehnološko zastarelost izpostavljam slabo zvočno in toplotno izolativnost.

Predlog Eko skladu

Subvencija za menjavo oken je vedno dobrodošla. Ni pa dobrodošla plesen kot posledica menjave oken, če se ne naredi še drugih ukrepov. Eden prvih je zagotoviti zračenje. Menjava starih oken je dobra za energijo, slaba pa za zrak. Nekoč avtomatsko zračenje skozi netesna mesta se v hipu prekine. Zato je tu predlog Eko skladu in seveda vsem investitorjem, da se ob vgradnji novih oken OBVEZNO vgradi tudi prezračevalni sistem z rekuperacijo.

Eko skladu in seveda vsem investitorjem predlagam, da se ob vgradnji novih oken OBVEZNO vgradi tudi prezračevalni sistem z rekuperacijo.

Praksa

Klasična družinska hiša iz Savinjske doline stara 50 let. Želja lastnika je bila svetovanje glede menjave oken in toplotno izolacijo fasade. Med ogledom me je presenetila lepo vzdrževana hiša, okna prepleskana, nobenih vonjav po kakšni plesni, kotel na polena čist, letna poraba drv okrog 12 m3. Če povzamem. Nobenih težav na ovoju, poraba drv minimalna. Svetovanje sem začel s klasičnim vprašanjem: »Kateri problem boste rešili z menjavo oken in toplotno izolacijo fasade? Zalomilo se je takoj, saj energetskega problema ni bilo. Celo več. Izpostavil sem težave s plesnijo, ki bo po menjavi oken zagotovo prišla. Nevarnost je toliko večja, če se ne bodo toplotno izolirali vsi toplotni mostovi na fasadi. To je temelje v zemlji, vse balkone in vse špalete okrog oken.

Poudaril sem tudi finančni vidik. Za naložbo okrog 20.000 evrov lahko pričakujejo okrog 5.000 evrov subvencije in – posledično – manjšo porabo drv na leto. Po oceni bo ta prihranek največ 200 evrov letno, saj družina sama pripravlja drva iz kupljenih goli. Doba vračanja se tako razpotegne na 80 let, kar je seveda absurd.


Škatlasto okno 

Škatlasto okno je značilno za starejše stavbe. Okno je navadno dvokrilno, kar pomeni, da ima dve krili znotraj, dve pa zunaj. Vmes je masivni lesen okvir vgrajen na malto. Zvočna in toplotna izolacija je relativno dobra, saj zrak med krili znižuje kondukcijske toplotne izgube.

Škatlasta okna so praviloma brez tesnil. To je slabo za energijo in dobro za zračenje. Toplotna prehodnost škatlastega okna znaša približno 2.2 W/m2 K. Če pa zunanje steklo zamenjamo z dvojno izolacijsko zasteklitvijo, bomo dosegli toplotno prehodnost okrog 1.6 W/m2 K.

Menjava starih oken je dobra za energijo, slaba pa za zrak.

Sanacija starih oken

Opisi pri fotografijah bodo pomagali pri sanaciji. Izpostavljam pa dva ukrepa. Prvi je toplotna izolacija, drugi je zrakotesnost. Izolacija je vedno koristna, pri zrakotesnosti pa je potrebna previdnost. Prevelika zrakotesnost bo vzrok za plesen.

Začne se vedno s toplotno izolacijo in silikonskim kitom pri vgradni roletni omarici. Potem odstranimo notranjo okrasno letev in stik med okenskim okvirjem in zidom zatesnimo s silikonskim kitom. Kot tretji ukrep pa naj bo tesnjenje stikov med notranjim okenskim krilom in okvirjem. Tega naredi usposobljen izvajalec.

Tako. Vse to za ceno približno 50 evrov in nekaj ur dela.

O AVTORJU{1}
Bojan Žnidaršič verjame, da je raznolikost življenjskih izkušenj (pre)potrebna podlaga za dobrega energetskega svetovalca. Formalno izobraževanje je začel kot kvalificiran zidar, nadaljeval kot gradbeni tehnik in diplomirani inženir urejanja krajine. Zaključil ga je na filozofski fakulteti kot andragoško specializacijo za predavatelja na višji strokovni šoli. Za svetovanje so pomembne tudi neformalne oblike. Najpomembnejši je certifikat energetskega svetovalca za gospodinjstva pa tudi mentorstva za debato, študijske krožke, moderiranje skupinskih procesov ter NLP-praktika. Od leta 1994 je ustanovitelj in direktor nevladne okoljske organizacije Vitra Cerknica ter avtor energetskega portala NEP Slovenija.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine