Kolumna Jerneje Jošar: Hitenje s setvami in sajenji je prej slabo kot dobro

Začetek vrtnarske sezone

Najbolj me čudi, da tudi starejše generacije vrtičkarjev, ki pravzaprav vrtnarijo že desetletja, padejo na preizkusu trgovskih dražljajev.

Pravijo, da se sezona vrtičkanja prične že konec februarja, ko hitimo na vrt posejati prve vrtnine. Veliki vrtnarski centri se z vrtnarskim materialom zadnja leta napolnijo že januarja. Neskončno dolge vrste stojal s semeni, gnojila in substrati, med katerimi vrtičkar ne zmore več sam izbrati primernega, so klasika velikih vrtnih centrov. Februarja – mnogo prezgodaj pa lahko občudujemo tudi sadike vseh vrst zelenjave. Najbolj pa me čudi, da tudi starejše generacije vrtičkarjev, ki pravzaprav vrtnarijo že desetletja, padejo na preizkusu trgovskih dražljajev. Mlajši neuki vrtičkarji, ki jih je vedno več, posnemajo starejše vrtnarske mačke, saj so jim ti tudi nekakšen vzgled. Tukaj pa se potem lahko hitro zalomi, če pride do takšne situacije, ki jo pričakujemo te dni – mraz s tako nizkimi temperaturami, da bodo posajene sadike doživele velik šok.

Zakaj to hitenje? Tudi, če narava ne bi tako nagajala, kot to počne zadnja leta, je hitenje s setvami in sajenji prej slabo kot dobro. Marsikdo sploh ne spremlja temperatur tal, saj nismo tega vajeni oziroma je med vrtičkarji znanje o tleh nasplošno bore slabo.

PREBERITE ŠE: SETVENI KOLEDAR – APRIL 2021

Mačehovsko obnašanje do tal

Tudi, če narava ne bi tako nagajala, kot to počne zadnja leta, je hitenje s setvami in sajenji prej slabo kot dobro.

Kakšne neverjetne povezave se dogajajo v tleh med mikroorganizmi in rastlinami, med glivami in bakterijami, kako čudovito lahko poskrbijo za vse, tako za zdravje tal in rastlin, za hranila, da bodo na voljo vsem rastlinam, ko jih bodo potrebovala, za red, ki vpliva na zdravje in vitalnost rastlin, o tem sem pisala v prejšnji kolumni. To so dejstva, ki bi jih morali razumeti in se začeti obnašati do tal skrbno in z ljubeznijo. Kljub temu, da ne vidimo, kaj se v njih dogaja. Ampak navada je železna srajca in to drži kot pribito. Navkljub vsemu pisanju, ki je v današnji digitalni dobi dosegljivo vsakomur in vedno, se stvari premikajo zelo počasi. Tla se še vedno prekopavajo, orjejo, frezajo, okopavajo, se puščajo gola, na milost in nemilost soncu, dežju, vetru.

Prehladna tla

Drugo dejstvo, ki ga nekako zanemarjamo, je temperatura tal. To je problem, s katerim se soočamo vsako spomladansko sezono znova in znova. Moje stranke vedo, da bodo v moji eko vrtnarski prodajalni sadike na voljo takrat, ko je čas zanje in nič prej. Kako pa drugje lahko vrtičkar, še posebej začetnik, presodi, kdaj naj sadi sadike na prosto. Hm, ja, verjetno takrat, ko so na voljo v vrtnarskih centrih. Pa se žal zaradi prehitevanja trgovin in tudi ponudnikov – pridelovalcev sadik, na to ne moremo zanesti.

Tipičen primer zmede glede časa sajenja je sajenje krompirja. Ponudba semenskega krompirja je na voljo že v začetku marca. Čas, primeren za sajenje krompirja pa nastopi, ko se tla ogrejejo na najmanj 8°C, še bolje 10°C. To se zgodi šele aprila. A glej ga zlomka, do takrat ves semenski krompir v trgovinah že poide! Če nimamo na voljo primerno hladnega in temnega prostora, kamor bi shranili semenski krompir, dokler ne bo čas za sajenje, ostanemo brez njega. Ne razumem trgovin. In ne razumem ponudnikov semen.

In sadike! V kakšnem stanju jih lahko dobimo, če niso ravno »sveže« pripeljane iz rastlinjakov. Ponavadi izsušene, pretegnjene, blede ... Velik nabor sort do takrat, ko je pravi čas za sajenje, žal poide.

Vsaj na 10 stopinj Celzija se morajo ogreti tla, da ne bomo imeli težav pri prvih setvah.

Se spomnite, kako topli, ah, kaj topli, vroči so bili dnevi v marcu. Ja, tudi sama sem kar v kratkih rokavih hodila na svoje dolge opoldanske sprehode. Vendar topli dnevi niso dovolj, da se dovolj ogrejejo tudi tla. Ponoči namreč temperature močno padejo, kar slabo vpliva na enakomerno segrevanje tal.

Toplo spomladansko sonce sicer močno draži našega nemirnega vrtnarskega duha in vsi bi že radi sejali in sadili. Pa velja takrat še vseeno počakati in malo preveriti, kakšna je temperatura tal.

Temperaturo tal lahko spremljate na tej povezavi: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/agromet/recent/tsoil/

S prehitevanjem ne bomo nič dosegli, kvečjemu bo seme segnilo, ali pa ga bo kaj pojedlo.

Temperatura tal je še kako pomembna za dober in hiter vznik posejanih semen, dober razvoj koreninskega sistema sadik ter nadaljnjo rast, saj se le ob določeni temperaturi lahko sproščajo mineralna hranila.

Vsaj na 10 stopinj Celzija se morajo ogreti tla, da ne bomo imeli težav pri prvih setvah. Samo poglejte si v spodnji preglednici, kako velike razlike so v hitrosti kaljenja. S prehitevanjem ne bomo nič dosegli, kvečjemu bo seme segnilo, ali pa ga bo kaj pojedlo.

Preglednica: Število dni do vznika določene zelenjadnice, glede na temperaturo tal.

Vir: www.lj.kgzs.si