Za brkljanje po vrtu nam vreme zadnje dni res ni bilo naklonjeno. Ker pa je prišel čas setve zimske solate, sem jo posejala v setvene platoje. Ko bodo rastline zrasle, jih bom presadila na vrt.
Solata spada med hitro rastoče vrtnine in tudi zato jo sejem v več terminih ... da je ni naenkrat preveč, naslednji hip pa je več ni. Večina še vedno dela tako, da naenkrat zaseje večje količine, iz tega seveda nastane veliko sadik in posledično je naenkrat na vrtu veliko solate, ki bo istočasno godna za bero. Ko opazimo, da nam zelenih glavic zmanjkuje, se lotimo ponovne setve ali nakupa sadik, vendar je takrat že prepozno. Kljub hitri reakciji bomo nekaj tednov morali počakati, da solata oblikuje glave.
Zato posejte nekaj solate že ta teden, pa naslednji teden ponovno in teden zatem še malo.
Za setev uporabim kar stare setvene platojčke z devetimi celicami. Pred uporabo jih dobro operem z mešanico kisa in sode bikarbone. Napolnim jih s substratom namenjenim za setev, ki je zračen in rahel, da bo seme čim prej vzklilo ter ne vsebuje dodatnih gnojil. Vsi ostali substrati vsebujejo preveč hranil, kar slabo vpliva na mlade rastlinice. Substrat rahlo potlačim in dobro navlažim kar s pršilko. Tako bo seme padlo v vlažno posteljico. Potrudim se in v vsako celico položim le eno seme, ki ga rahlo pritisnem v substrat. Pokrijem s tanko plastjo substrata in znova dobro navlažim. Setvene platojčke hranim na prostem, malo dvignjene od tal, da polži nimajo prelahkega dostopa. Tudi zaradi teh požrešnih sluzavcev raje snujem nove posevke preko sadik v setvenih platojčkih, kot da bi sejala neposredno na prosto. Zgodi se, da polži dobesedno zradirajo z gred komaj vznikle rastline. Včasih tako hitro, da pomislimo, da je krivo seme, ki ni klilo.
Če boste, tako kot jaz, sejali v setvene platojčke, boste lahko bolje načrtovali število sadik in zasedenost na gredicah. Zimska solata bo zimo preživela na prostem v fazi rozet in spomladi (ali že ob toplejših dneh pozimi) počasi rasla naprej. Če boste nekaj posevka pokrili s tuneli, boste lahko prve glave rezali že aprila, ostale pa kasneje. Pridelek si bo časovno sledil tako, kot ste sejali. In celo pomlad boste preskrbljeni s solato.
Septembrske setve
Ko se vreme popravi in prst osuši toliko, da se več ne oprijemlje orodja in obuval, poskrbite za setve in sajenja.
Setev
Korenina: redkvica, česen
List: radič za rezanje, rukola, špinača, blitva, motovilec, zimska solata, kitajska listna zelenjava
Presajanje
List: zimska solata, zimski por
V pričakovanju jesenske sezone na vrtnariji
Sicer pa smo se na vrtnariji pričeli pripravljati na jesensko sezono. Vsak konec avgusta me doleti res težavno delo: naročanje spomladi cvetočih čebulnic. Ne hecam se, res je težko, saj je izbira tako velika, tako pisana, da se le stežka odločam. Ampak, izbor je potrebno narediti. Navsezadnje tudi to predstavlja kar velik finančni zalogaj. Navdušena pa nisem samo nad pestro ponudbo, ampak tudi nad kakovostjo čebulic. Ko sem pred leti prvič dobila pošiljko tega dobavitelja, nisem mogla verjeti svojim očem...in nosu...Očem zato, ker so bile čebule tulipanov in narcis tako velike, da takšnih še nikoli nisem videla. Nosu pa zato, ker iz zajetne škatle, ko sem jo odprla, ni privel neprijeten vonj po pesticidih. Del teh čebulnic je namenjen prodaji na vrtnariji, del za vrtove, ki sem jih načrtovala in katerih zasajanje je v polnem teku, del tistih novih sort, pa bo šel v preizkus na moj vrt in v lonce. Če se bodo dobro odrezale, bodo dobile svoje mesto na prodajnih policah naslednjo jesen. Rada preizkusim stvari, ki jih prodajam...le tako lahko stojim za tem, kar prodajam in le tako lahko svojim strankam ugodim in pomagam na najboljši možen način. Komaj čakam, da prispejo škatle s čebulicami in jih razporedim po prodajnih policah. Fino je tudi to, da čebulice niso zapakirane v paketke po 10 kosov, ampak si vsak lahko izbere poljubno število čebulic. V drugi polovici septembra nastopi čas primeren za sajenje čebulic na prosto in v lonce. Sama sem že pred leti, ko sem zasnovala ekološki vrtiček na vrtnariji posadila kar na zelenjavne gredice manjše skupine narcis. Ne samo zato, da že zgodaj spomladi, ko se vrt šele prebuja doprinesejo k lepoti ampak tudi zato, ker čebule narcis neznosno smrdijo voluharju. Na mojem vrtu tega podzemnega kosmatinca ni. Tukaj prilagam nekaj fotografij iz lanskega leta, ko pa se naslednjič beremo, pa vam pokažem novo pošiljko in povem, kako čebulice pravilno posadimo.
Tudi priprave na jesenski Dan odprtih vrat so že stekle. Spet bomo gostili čudovite ljudi, izvedeli marsikaj novega, poklepetali, kaj popili in prigriznili. Komaj čakam! Do sedaj smo vsako leto imeli veliko srečo tudi z vremenom, saj nam je vedno bil podarjen topel in sončen sobotni dan in upam, da bo tudi tokrat tako!