Kolumna Jerneje Jošar: Ni še zima, zdaj je čas, da polepšamo pomlad

Obiski strank na vrtnariji so minili v glavnem v znamenju prihajajočega spomina na pokojne. Vedno več ljudi se namreč odloča za trajnejše zasaditve grobov in okrasne zelnate trajnice so prava izbira. Ko bi temu sledila še manjša uporaba sveč, oziroma še bolje, ko bi vso to plastiko zamenjale vsaj tiste sveče iz mojega otroštva – bele pokončne, preproste in nevsiljive, »gole« sveče. Morda na tem mestu v razmislek ... pokopališče ni prostor za razkazovanje in šopirjenje, prostor, ki se že čez nekaj dni spremeni v smetišče.

Naravno kisanje korenovk in gomoljnic

Izkopavanje korenovk in gomoljnic sem še malo prestavila, ker pa sem dobila v dar precej gomoljne zelene in korenja, sem se včeraj lotila vlaganja. Pa ne tistega običajnega v kis, ampak kisanja na naravni način. Za naravno kisanje, fermentiranje s pomočjo mlečnokislinskih bakterij lahko rečemo, da je ednini način konzerviranja zelenjave, pri katerem se njena hranilna vrednost poveča. Ne poznate? Seveda poznate, saj poznate kislo zelje in kislo repo, mar ne? Čisto na enak način lahko kisamo tudi drugo zelenjavo, in to kar na kuhinjskem pultu v manjših ali večjih kozarcih za vlaganje.

Potrebujemo kozarce za vlaganje – velikost in število sta odvisni od trenutne količine zelenjave, ki jo nameravamo kisati, ribež in nož, mrežico za zadrževanje zelenjave, vodo, sol, cepivo (sirotko, zeljnico, repnico) in seveda zelenjavo. V kozarcih lahko kisate repo in zelje, sama pa že tretje leto zapored kisam tudi korenovke in gomoljevke. Korenček, rdeča pesa, podzemna koleraba, gomoljna zelena, pastinak, posamično ali v kombinaciji. Tokrat sem kombinirala korenček in gomoljno zeleno. Dodala sem nekaj zrn koriandra, malo šetraja in nekaj strokov česna.

Korenček in gomoljno zeleno sem naribala na srednje debele kose. V pol litra vode sem raztopila eno žlico morske soli in dve žlici cepiva. Zelenjavo sem naložila v kozarce in prelila s tekočino. Vsa vsebina mora seči nekaj centimetrov pod rob kozarca. Čez zelenjavo sem poveznila mrežico, ki bo preprečila dvigovanje zelenjave. Za ta namen lahko uporabite tudi list ohrovta ali zelja. Na koncu sem kozarčke pokrila s pokrovi, vendar jih nisem zaprla do konca. Sedaj bodo kozarčki pet, šest dni stali na toplem, v kuhinji. Toliko, da steče fermentacija in se umiri, o čemer se boste prepričali skozi steklo. Postavite jih na pladenj ali krožnik, saj se neredko zgodi, da izteče nekaj tekočine. Po šestih dneh pokrove privijete do konca in kozarce postavite v hladno klet. Če je nimate, pa kar v hladilnik.

Tako kisano zelenjavo je pozimi, ko primanjkuje sveže zelenjave, najbolje porabiti kar presno. Zabelimo jo z malo oljčnega olja (ali kakšnega drugega, kvalitetnega hladno stisnjenega olja, kot so denimo orehovo, sezamovo, bučno), ter posipamo z grobo sesekljanimi orehi, lešniki, mandlji, sončničnimi ali bučnimi semeni.

Trajnice tudi v cvetlična korita in posode

Še pred zmrzaljo umaknemo s svojih okenskih polic vse poletne zasaditve enoletnic. Slana bi jih namreč uničila. Vendar ni treba, da okna in balkoni ostanejo v jesen in čez zimo pusti. Cvetlična korita in posode zasadimo s trajnicami v kombinaciji z jesenskim sezonskim cvetjem. Sama sem za domača okna tokrat izbrala kombinacijo v toplih barvah, ki se lepo poda k rjavi fasadi hiše.

 V cvetličnih posodah se bodo dobro obnesle tudi kačja brada, bergenije, mlečki, hermelike, humulice, natreski, bršljani, šaši, kalocefalus, pernecija, zelenka, skimija, hebe. Lepše bodo v kombinaciji čez zimo obstojnimi mačehami in jesensko vreso. Vključimo lahko še krizanteme in elegantne ciklame, vendar bodo te lepe le do prve slane.