A vendar, zima se bliža in marsikatera zelenjadnica temperatur pod ničlo ne bo preživela. Te je treba pobrati ali jih pred mrazom kako drugače zaščititi. Trdožive, kot so korenovke in gomoljevke, nekatere vrtnine iz družine križnic, zimski radič in zimska solata, pa bodo zimo brez naše pomoči preživele na prostem.
Če ste pozabili posaditi česen, prve dni novembra to še vedno lahko storite. Glavice razdelite na stroke tik pred sajenjem. Stroke sadite 8 cm globoko, med njimi pa pustite 10 do 15 cm razmika. Sama izkoristim prostor na gredah tako, da česen posadim v prazne vrzeli med zimsko solato.
Nekatere vrtnine so na mraz zelo občutljive. To so na prvem mestu plodovke, katerih domovina so topli kraji. Lepa jesen je poskrbela, da ponekod še vedno na vrtovih rastejo paprika in jajčevci. Sama sem jih te dni, ko je napoved kazala temperaturo pod ničlo, pobrala in shranila v hladilnik. Res, da jih ni ostalo več veliko, pa vendar, iz jajčevcev bom lahko še parkrat pripravila odlično vegansko različico bolonjske omake!
In ko že omenjam vegansko različico bolonjske omake, vanjo dodam tudi nekaj sočnih odebeljenih listnih pecljev zelene, ki dajo omaki čudovito aromo. Stebelna zelena je zelo občutljiva na nizke temperature, zato jo bom morala pred mrazom zaščititi. Nekaj stopinj pod ničlo bo lahko še zavarovana z zimsko vrtnarsko kopreno – kar poveznem jo čez rastline. Potem pa jo poberem, s stebel osmukam liste in jih posušim, nakar jih celo zimo uporabljam za začinjanje krompirja, rdeče pese, pastinaka, repe in ostalih korenovk in gomoljevk, ki jih pečem v pečici. Sočna debela listna stebla pa narežem na 3 cm kose, shranim v majhne paketke v vrečke za vlaganje in zamrznem. Kako zelo pridejo prav za juhe, močne enolončnice, omake ...
PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: NAJ BODO GREDE POLNE TUDI POZIMI
Ta beli »gomolj«, ki ga oblikujejo odebeljeni listni peclji, mi je letos ponagajal. Spomladansko sajenje mora biti dovolj zgodnje, da rastlina zaradi vročine ne uide v cvet. A kaj, ko sem malo zamujala, pa še pomlad je bila zelo vroča. Kasnejše avgustovsko sajenje, ko je po vseh pravilih najugodnejše, prav tako ni obrodilo sadov. Priznam, da ne vem, kaj je šlo narobe. Ja, včasih je tako ... In na nas je, da se s tem sprijaznimo. Ne moremo imeti nadvlade nad naravo, nikakor. Sicer pa je to občutljivček, tako da ga je treba pobrati še pred prvo slano.
Tudi buče, kot so muškatna, maslenka, hokaido, s katerimi si bomo popestrili zimske jedilnike, poberemo z gred pred zmrzaljo. Shranimo jih v hladni kleti.
Jesenske sorte pora malo težje prenesejo zmrzal. Za namen pobiranja pozimi smo zato poleti posadili zimske sorte. Jesenske pa le poberite z gred pred zmrzaljo.
Na gredah lahko pustimo endivijo in jesenski radič nezaščiten vse do pet stopinj pod ničlo. Potem pa ju prekrijemo z zimsko vrtnarsko kopreno, ali postavimo nad njiju tunel, ter podaljšamo pobiranje še za nekaj tednov.
Kasneje ju izpulimo, vsako glavo posebej zavijemo v papir in shranimo v zabojčkih v hladni kleti.
Korenovke in gomoljevke, kot so korenček, rdeča pesa, črna redkev, repa, podzemna koleraba lahko prezimijo kar na gredah. Pokrijemo jih s slamo, listjem, senom in izkopavamo po potrebi. Poberemo le gomoljno zeleno in pastinak, ki sta malo bolj občutljiva. A vendar, če je voluhar reden gost na vašem vrtu, raje korene in gomolje poberite. Shranite jih v zabojčkih z mivko, listjem, žaganjem v hladni kleti.
Če ste setve in sajenja dobo načrtovali, so grede sedaj polne glavnatega, listnatega in brstičnega ohrovta. Te postanejo še okusnejši, če jih nekajkrat ujame slana. Celo zimo lahko iz njih pripravljamo čudovite jedi.
Tudi mešanica listnatih rastlin iz družine križnic, ki jo dobite v semenskih vrečkah pod imenom azijska listna zelenjava, kljubuje zimskim temperaturam. Aromatične liste pobiram tudi izpod snega.
Motovilec je stalnica naših vrtov že od nekdaj. Zlata vredni so zeleni lističi sredi zime. Zaščite pravzaprav ne potrebuje. Če pa boste to vseeno storili, da bodo lističi hitreje rasli, pa storite to raje s tunelom kot z neposrednim pokrivanjem s kopreno. Slednja rada primrzne na nežne lističe in pusti na njih posledice.
Na novo sezono bodo počakali čez zimo na gredah zimska solata, ki jo bomo pobirali aprila in maja, česen in čebula, ki bosta kot mlada na voljo maja in junija, za skladiščenje pa julija in avgusta, trajna rukola ali tankolistni dvoredec.
Blitva in špinača sta dvoletnici in z lahkoto preživita zimo. Liste pred zmrzaljo sama poberem in pustim le srček. Spomladi boste že zelo zgodaj, v času, ko se sadijo nove sadike, lahko trgali mlade lističe. Kasneje nekje maja bodo rastline pognale cvet in pobrali boste lahko še seme! No, v tem času pa bodo na voljo že tudi lističi novih sadik.
Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.