Kolumna Jerneje Jošar: Priprava gredic in prve setve

Setve v stanovanju

Pa vendar tudi pri setvi v notranjih prostorih pazimo, kdaj kaj posejemo, saj rastline kalijo z različno hitrostjo, ene rastejo počasneje, druge hitreje in tudi čas, ko jih lahko presadimo na prosto, je od rastline do rastline različen.

Na začetku meseca še vedno lahko posejemo gomoljno in stebelno zeleno ter listnati peteršilj. Gomoljno zeleno sejemo na dan za korenino, stebelno zeleno in peteršilj pa na dan za list. Na dan za list posejemo še zelje, cvetačo, glavnati ohrovt, nadzemno kolerabico, por, blitvo in solato. Na dan za cvet sejemo brokoli, na dan za plod pa papriko, jajčevce, feferone in čilije.

Sama v začetku marca posejem v lončke tudi grah. Grah je sicer vrtnina, ki je ne motijo hladna pomladna tla. Le na 2 stopinji Celzija ogreta tla bodo dovolj, da bo seme klilo. Pa vendar se velikokrat zgodi, da so tla premokra, in tukaj nastopi nevarnost gnitja semen. Sladko seme pa je marsikdaj tudi hrana glodavcem. Zato v lonček premera 10 cm posejem 5 do 7 semen. Do vznika imam lončke na toplem, po vzniku jih prestavim v hladnejši svetel prostor, podnevi pa jih imam kar zunaj. Ko so rastline velike 10 cm, skupinice presadim na prosto. 

V drugi polovici meseca na dan za plod posejemo paradižnik.

Na kaj moramo biti pozorni pri setvah v notranjih prostorih, si lahko preberete v članku z naslovom Kolumna Jerneje Jošar: Poskusite vsaj nekaj sadik vzgojiti sami.

Svinčnik in papir – prvo in najpomembnejše vrtnarsko orodje

Dokler je še čas, si naredimo dober načrt setev in sajenj. Tak, ki bo uporaben večno. Naj ne ostane pri hitri skici. Pri tem upoštevamo dobre in slabe sosede, potrebe po hranilih, kar je še posebej pomembno, če na vrtu uporabljamo hlevski gnoj, hitrost rasti vrtnin, višino, botanične družine. Pri načrtovanju bodite pozorni na to, da se posevki na eni gredici v sezoni zamenjajo tudi trikrat. Le tako bodo grede vedno polne, tudi pozimi in zgodaj spomladi. 

Ureditev gredic in potk

Če so dnevi prijetno topli, se lotimo opravil na vrtu. Vedno poudarjam, kako zelo je pomembno, da imamo na vrtu stalne potke in gredice. Na potkah je zemlja zelo zbita in če so enkrat tu in enkrat tam, imamo na vrtu vedno težavo z zbito zemljo. Zato si letos še pred setvami in sajenjem najprej uredite gredice in potke. Prepustite se domišljiji, ni potrebno, da so grede pravilnih pravokotnih oblik, kot smo navajeni. Lahko so organskih oblik, oblike ključavnice, polmeseca, kroga … Tudi dolžina je lahko poljubna. Pozorni bodite le na širino, ta naj ne presega 1,2 m, da lahko brez naprezanja ali stopanja po gredi dosežete sredino grede. Gredice oblikujte tako, da zemljo, kjer bo potka, namečete na gredo. Grede lahko »ogradite« z lesenimi deskami – naredite okvirje. Pri organskih oblikah pa lahko spletete ogrodje iz vrbovih ali leskovih vej ali pa pustite brez vsega. Po potkah lahko nasujete prodnike, sekance, lahko je tudi trata, a potem morajo biti potke dovolj široke, da jo lahko kosite.

Priprava gred za nove setve in sajenje

• Navado imamo grede popolnoma počistiti, prekopati, če tega nismo storili že v jeseni in dodati velike količine hlevskega gnoja. Sama poskrbim za grede malo (ali precej) drugače. Gred skorajda ne čistim, dodam le kompost in zemljo zrahljam z vilami ter jo takoj pokrijem z organsko zastirko.
• Tiste gredice, na katerih še rastejo posevki (motovilec, čebula, česen, zimska solata, ohrovti, nekaj prezimnega zelja, tudi korenček in repa), bom za novo setev in sajenje pripravila sproti, tako kot bom pobrala posevek.
• Ves organski material, torej ostanki rastlin, zastirka, tudi korenine rastlin predstavljajo hrano organizmom v tleh, in so material, iz katerega predvsem drobnoživke ustvarijo hranila za naše rastline. Okoli korenin je izbrana druščina drobnoživk, ki pomagajo prehranjevati rastline in pri ruvanju korenin bi uničili tudi njih. Zato z gred ne pulim ostankov rastlin – odrežem del nad zemljo in ga dam na kompostni kup ter ne odstranjujem vsakega listka in vejice, ki ostane na gredici. V naravi smo in ne v dnevni sobi, če se malo pohecam.
• Ostanke zastirke, ki je pokrivala zemljo čez zimo, pred rahljanjem in dodajanjem komposta z grabljami odstranim na rob grede. Po rahljanju in dodajanju komposta jo vrnem na gredo in dodam novo.
• Zastirka: Tla morajo biti vedno pokrita. S tem so zaščitena pred vremenskimi vplivi, močnim soncem, nalivi, vetrom, ki povzročajo zbitost, izsušenost in erozijo. Pokrita tla ščitijo organizme v tleh, ki proizvajajo humus in poskrbijo, da imajo naše rastline hranila na voljo v vsakem trenutku, takrat, ko jih potrebujejo in toliko, kolikor jih potrebujejo. Najboljša zastirka so rastline. A preden se rastline, ki jih posadimo in posejemo, razrastejo, med njimi zevajo odkriti deli zemlje. Te dele pokrijemo z organsko zastirko. Lahko je to slama, seno, listje, pokošena trava, deli divje rastočih rastlin, denimo kopriv, gabeza, črnega bezga. Slednji opravijo še nalogo odganjanja raznih škodljivcev.
• Prekopavanje ne, rahljanje da.
• Grede bom zrahljala z vilami. Zemlje ne obračamo na glavo, saj s tem uničujemo drobnoživke v tleh, ki so glavni delavci v tovarni humusa in hranil za rastline. Z rahljanjem zemljo tudi zračimo, v tla prihaja kisik, potreben za živali v tleh, hkrati pa nastajajo tudi pogoji za pronicanje vode in hranil.
• Spomladi prerahljam zemljo tudi med posevki, ki so še na gredah (čebula, česen, ohrovti, zimska solata). 
• Dodajanje hlevskega gnoja ne, dodajanje komposta da: Vrtu dodajam le kompost (kompostiran rastlinski material in/ali kompostiran hlevski gnoj). Potresem ga po površini gred in z vilami vdelam v tla.
• Tudi hlevski gnoj raje prej kompostirajte! Če dodajamo le malo uležanega ali celo svežega, ga je treba dodati v jeseni, dokler je še toplo, torej že nekje sredi oktobra in vkopati v tla (ne pregloboko). Le v primerno toplih tleh procesi stečejo in drobnoživke naredijo svoje. Hranila so potem na voljo rastlinam spomladi. Po navadi pa to počnemo kasneje in se proces razgradnje zato prične šele spomladi, kar je prepozno za mnoge rastline.
• Če smo dodali hlevski gnoj v jeseni, spomladi tega več ne počnemo. Hranil je v hlevskem gnoju dovolj za tri leta. Zato ga dodajamo vsako leto le na eno tretjino vrta in tja posadimo vrtnine, ki potrebujejo največ hranil, to so kapusnice (zelje, cvetača, ohrovti, brokoli …) in plodovke (paradižnik, paprika, jajčevci, kumare, bučke, buče …).
• Če v jeseni niste dodali ne hlevskega gnoja ne komposta, spomladi dodajte le kompost. Kupljena organska gnojila v briketih pa naj bodo le dopolnitev kompostu ali kompostiranemu hlevskemu gnoju. Z njimi namreč v zemljo ne vnašamo organske mase, ki je osnova za rahla in rodovitna tla.
• Setev in sajenje: Sejemo in sadimo v prej zastrta tla! Tam, kjer bomo sadili, zastirko odmaknemo toliko, da naredimo jamico za sadiko. Po sajenju zastirko primaknemo do sadike. Kjer bomo sejali, odmaknemo zastirko tako, da dobimo nekaj cm širok pas gole zemlje, kamor bomo sejali. Zastirke ne dajemo na posejani del.

PREBERITE ŠE: KOLUMNA JERNEJE JOŠAR: KAJ PA, ČE LETOS NE BI ŠTIHALI

Kaj bomo marca sejali in sadili na prosto

Ne še veliko. Zemlja se za večino rastlin še ni dovolj ogrela. V hladni zemlji so hranila slabo dostopna, koreninski sistem se ne razvija. V začetku meseca lahko posadimo čebulček in česen, sejemo grah. Te vrtnine bodo zadovoljne s tlemi, ki imajo temperaturo 2°C. Tudi solatnice, špinača bodo prenesle takšno temperaturo tal. Ko se tla ogrejejo na 5°C, pa lahko presajamo na prosto že kapusnice, torej zelje, brokoli, cvetačo, ohrovt. Ponavadi je to konec marca ali pa šele aprila. Konec meseca lahko posejemo pastinak, špinačo in rdečo peso. Z vsem ostalim pa bo treba še malo počakati.