Kam naj sadim, ko je vse polno? Kaj pa sploh sedaj še sadimo? Ti dve vprašanji sta najpogostejši.
Spomnim se, da je moja mama sejala endivijo v začetku julija, preden smo odšli na morje. Ko smo se vrnili, je gosto setev redčila in izpuljene rastline smo pojedli. Slej ko prej je bil posevek toliko razredčen, da so se lahko ostale sadike razvile v lepe rastline. Takrat nekako ni bilo v navadi, da bi sadili endivijo že spomladi. In še sedaj se mnoge moje stranke začudijo, ko jim ob spomladanskem nakupu ponudim tudi endivijo. Posajene aprila in maja jemo od junija do nekje srede julija. Sploh tisti, ki imamo raje, da zeleni listi vseeno malo zagrenčijo, se vedno potrudimo, da spomladi posadimo tudi endivijo. Pa da se vrnem k sedajšnjim setvam, prej napisano pa si zapomnite za naslednjo pomlad.
PREBERITE ŠE: ENDIVIJA IN RADIČ: LJUBITELJA ZMERNE KLIME
Tla pred setvijo zrahljamo z vilami in dodamo tanek sloj komposta. Sejemo v vrstice in kasneje posevek redčimo tako, da ostane med rastlinami 20 do 25 cm razmika. Izpuljene rastline pojemo ali presadimo na druge gredice. Če imate težave s polži, bo bolje, če posejete seme v lončke in kasneje presadite sadike na grede.
Ko snujete posevek, upoštevajte, da bo endivija zelo dobro uspevala ob brokoliju, cvetači, zelju, kitajskem kapusu, črni redkvi kolerabici, ohrovtu, poru, sladkem komarčku, fižolu, korenčku. In ker v tem času sadimo tudi te, lahko naredimo čudovite kombinacije.
Sorta eskariol rumena ima nekoliko svetlejše liste in rumen srček, pobrati jo bomo morali pred zmrzaljo. Sorta zlato srce se ponaša z rumeno sredico in listi z nakodranim listnim robom. Ne prezimi. Iz izkušenj naj vam povem, da je polži ne marajo. Bolje bosta prenesli jesenske nižje temperature sorti eskariol zelena in dečkova glava, pred zmrzaljo ju zaščitimo s tuneli.
Pozno v jeseni in še bolj pozimi, so te grenkasto sladke glavice in listi nekaj, kar bi moralo biti na mizi pri vsaki hiši. Grenčina intibin je tista, ki je zaslužna za grenkaste liste radič. Pa ne samo za okus, tudi zdrava je, saj pomaga varovati telo tudi pred rakom.
Tla pred setvijo in sajenjem dobro zrahljamo in dodamo kompost. Sejemo in sadimo na dan za list. Med rastlinami pustimo 25 do 30 cm razmika.
Pri uvrščanju radiča k že rastočim vrtninam pazimo, da ne bosta v njegovi bližini pastinak in peteršilj. Dobro pa bo rasel ob posevkih paradižnika, fižola, korenčka, rdeče pese, sladkega komarčka in solate. V tem času smo sicer grah in čebulo že pobrali, ampak lahko imate v mislih, da ju bomo spet sejali in sadili, grah avgusta, čebulo konec oktobra, in da radič prav lepo paše zraven.
Sorte, ki ne prezimijo na prostem, so castelfranco, palla rossa 2, pan di zuchero, binco di milano.
Zimo na prostem preživijo: grumolo verde, verona, variegata di luisa, averto, palla bianca, palla rossa 4, bianco di milano, anivip, monivip, treviški rdeči, tržaški solatnik, solkanski in cikorija.
Ne pozabite na kapusnice, predvsem ohrovte, ki bodo na gredah celo zimo. Poleg njih julija posadite še pozne sorte zelja, brokoli, cvetačo, kitajski kapus in pak čoj. Vse našteto pa bo pred slano potrebno pobrati z gred.
Ne pozabite na kapusnice, predvsem ohrovte, ki bodo na gredah celo zimo. Poleg njih julija posadite še pozne sorte zelja, brokoli, cvetačo, kitajski kapus in pak čoj.
Pred sajenjem kapusnice dobro pognojimo. Sama tla dobro prerahljam, dodam kompost po celotni gredi, v jamico, v katero bom sadila pa dodam še tri pesti komposta.
Ob dnevih za korenino ponovimo setve korenčka in rdeče pese, nastopil pa je tudi čas za gomoljnice in korenovke, ki jih bomo uživali preko cele zime, črno redkev, strniščno repo in podzemno kolerabo.
Tako enostavne obroke, polne vitaminov in mineralov lahko ustvarimo iz korenovk in gomoljnic. Za navdih nekaj iztočnic:
Črna redkev, strniščna repa in podzemna koleraba spadajo v družino križnic, kamor spadajo tudi zelje, ohrovt, cvetača, brstični ohrovt, brokoli, kolerabica. Vsaj štiri leta jih ne sejemo na iste grede, niti ne na grede, kjer so rasle prej naštete vrtnine.
Tla pognojimo s kompostom. Pazimo, da grede niso bile gnojene s hlevskim gnojem vsaj tri leta. Namenimo jim sončno lego. Seme sejemo v brazde, med katerimi pustimo 20 cm razmika. V vrsti se potrudimo sejati čim bolj na redko, kasneje, ko so rastline večje pa redčimo.
V dolgih sušnih obdobjih zalivamo, sicer bodo koreni lesnati in majhni. Če po dolgo trajajoči suši nastopi deževno obdobje, koreni pokajo.
Črna redkev bo bolje rasla v družbi blitve, graha, fižola, korenčka, paradižnika, solate in kreše, ne mara pa bližine čebule in kumar.
Strniščni repi prija bližina solate in špinače, tudi nizek fižol in grah, ki ju julija ponovno sejemo, lahko rasteta zraven nje. Slabih sosed nima.
Tudi podzemna koleraba slabih sosed nima, dobra pa sta špargelj in grah, in tudi kamilica ter bazilika ji bosta dobro deli.
Preko cele zime lahko izkopavamo korene in gomolje sproti. Če so tla slabo odcedna ali če imate voluharja, pa bo bolje, če v jeseni pridelek izkopljete in shranite v zabojih s slamo, peskom, v hladni kleti.