Naj bodo tudi vaše misli usmerjene v pomlad. Še vedno nas ta nori tempo življenja tako posrka vase, da še posebej začetniki v vrtnarjenju mimogrede pozabijo, da je treba določene rastline posaditi veliko veliko prej, če bomo želeli občudovati njihovo lepoto ali pobirati pridelek spomladi prihodnjega leta. Oktober je tisti mesec, ko bomo poskrbeli, da bodo naši vrtovi cvetoči že marca, da bomo jedli zelene lističe motovilca tudi pozimi in da bodo aprila, ko se pomlad šele prebuja, na mizi velike sklede prve solate. Da, zdaj je čas, da posejete motovilec, zimsko solato, posadite čebulo, česen in čebulice spomladi cvetočih čebulnic.
Naj začnem kar s cvetlicami. Ker vrt brez njih ni vrt. Ker so za nas hrana za dušo, čebelam, čmrljem in mnogim drugim pa sladka medičina in cvetni prah hrana za preživetje. Z njimi na ta način v svoje vrtove privabljamo opraševalce in mnoge insekte, ki se hranijo s škodljivci na rastlinah ter na tak način vzdržujejo v vrtu neko ravnovesje. Spomladi cvetoče čebulnice, kot so tulipani, narcise, hijacinte, hrušice, spomladanski žafrani in drugi poskrbijo, da so vrtovi cvetoči že zgodaj spomladi, ko druge cvetlice še spijo oziroma se šele začnejo prebujati.
Zgodnje sorte narcis zacvetijo že marca, aprila jim sledijo poznejše sorte in zgodnje sorte tulipanov, maja so na višku tulipani, junija pa okrasni luki. In ker vemo, da večina trajnic aprila šele začne odganjati svoje nadzemne dele in da bo trajalo še dober mesec ali dva, da bodo zacvetele tiste prve, kot so denimo orlice in volčji bob, so spomladi cvetoče čebulnice odlična dopolnitev okrasnih gred s trajnicami. Tako bodo gredice cvetoče že marca namesto šele konec maja oziroma junija.
Čebulice sadimo na grede s trajnicami na dva načina. Lahko jih posadimo v večje skupine po sortah. Spomladi bomo tako na gredah občudovali skupine šopkov. Na obstoječih gredah s trajnicami je takšen način sajenja velikokrat težje izvedljiv, ker so se trajnice že razrasle in so preblizu skupaj, da bi lahko posadili večjo skupino čebulic v skupino. Trije tulipani v skupini pa, roko na srce, žal ne naredijo velikega vtisa. Skupine morajo biti večje, da pride cvetje do izraza. Vsaj deset čebulic na enem kupu, če ne več.
Zato se sama pri že obstoječih cvetličnih gredah odločam za drug način sajenja čebulic. V prazne prostore med trajnicami sadim čebulice posamično, razmetano po celi gredi, tako da je spomladi gredica polna cvetja in daje vtis cvetočega travnika. Sadim tako, da najprej razporedim poljubno po vsej površini eno po eno čebulico zgodnje sorte narcis, potem na enak način razporedim pozno sorto narcis, potem sledita še vsaj dve sorti v različnem času cvetočih tulipanov. Ko so čebulice razporejene po gredi med trajnicami, jih posadim.
Čebulice vedno sadimo globoko za dve debelini čebulice.
Sem ena izmed tistih, ki jim cvetja ni nikoli dovolj, zato vsako jesen poiščem vse velike lonce, nemalokrat dokupim še nekaj novih in vanje posadim tulipane in narcise. Postavim jih vse naokoli hiše, kjer je le prostor. Tudi na zelenjavni del, seveda, tam še posebej ne smejo manjkati, in zasaditve v loncih pridejo zelo prav, če na gredicah ni več prostora ali pa imate morda nepovabljenega gosta voluharja, ki mu gredo tulipani zelo zelo v slast. No, narcis na srečo ne mara.
Posadimo lahko v vsak lonček eno sorto in lonce potem postavimo v smiselno postavitev glede na čas cvetenja in barvo, v večje lonce pa lahko posadimo tudi več sort, ki ne cvetijo sočasno.
Takoj ko sem si na vrtnariji ustvarila zelenjavni vrt, sem bila opozorjena, da na parceli mrgoli voluharjev. Zato sem na gredice posadila čebulice narcis. Njihov vonj odganja voluharja in preventiva je vedno koristna. Moram povedati, da je voluhar doslej vsako jesen ukradel le tu in tam kakšen radič, sicer pa nimam večjih težav z njim. Je pa res, da so narcise čisto na vsaki gredici. Posadila sem jih v skupine, na robove in tudi označila, kje rastejo, da kasneje v sezoni, ko tudi njihovega listja ni več, čebulic ne poškodujem, ko grede rahljam z vilami ali sadim nove rastline.
Večino solatnic, torej različne sorte radiča in endivije, ki jih bomo jedli pozno v jeseni in pozimi, smo morali posaditi že avgusta, zdaj je prepozno. Za motovilec pa je še čas. Čim prej ga boste posejali, prej ga boste lahko jedli, še to jesen in zimo. Kasneje posejan bo za bero goden šele spomladi. Sejemo ga lahko v vrste ali počez. Sama ga velikokrat posejem tudi v skupine po 5 semen in potem odrežem pri pobiranju celo skupino, kot manjšo glavico solate. Pri nas so v najpogostejši prodaji sorte holandski, ki ima širše liste in malo manj kljubuje ostrim zimam, ljubljanski, z ožjimi in daljšimi listi, katerim mraz ne pride do živega. in žličar s širokimi kot žlička udrtimi lističi, ki prav tako dobro prenaša nizke temperature.
Izraz zimska solata je skoraj malo ne roden, kajne? Predvsem za začetnike. »A to solato bom jedla pozimi«, me sprašujejo stranke pogosto. Ne, solata bo pozimi počasi rasla in pobirali jo bomo v začetku maja. Nekateri, ki gredice pokrijejo ali imajo rastlinjake, pa bodo z bero lahko začeli že aprila, celo marca, če bo topla zima. Posejemo lahko več različnih sort, ki se med seboj razlikujejo po videzu in tudi okusu. Razdelimo jih v dve večji skupini glede na krhkost listov – ene lepo hrustajo, druge so mehkejše. Krhkolistne kot so posavka, vegorka, pariška, bistra sejemo v začetku oktobra, mehkolistne kot sta nansen in zimska rjavka pa v drugi polovici oktobra.
V jeseni vedno posadim le sorte čebule za namen uporabe mlade čebule. Druge sorte raje sadim spomladi. Mlada čebula maja na prvih spomladanskih piknikih ne sme manjkati. Majski srebrnjak je meni še vedno najljubša sorta, a na trgu boste dobili še mnogo drugih.
Nekoč mi je neka starejša gospa povedala, da česna nikoli ni sadila pred 1. novembrom in da je vedno imela krasnega. Zadnja leta tudi sama sledim njenim napotkom in posadim česen res tiste zadnje dni v oktobru. Ker je kratkodnevnica, ga ne smemo saditi prezgodaj, saj bo hitro odgnal liste, ki pa seveda pozneje ob zmrzali propadejo.
Poznamo jesenske in spomladanske sorte. A ker spomladi ravno zaradi tega, ker je česen kratkodnevnica in bolje raste v obdobju kratkih dni in dolgih noči, oziroma če smo prepozni, ne oblikuje velikih čebul, ne smemo biti prepozni, vreme pa spomladi marsikdaj zelo otežuje delo na vrtu, sadimo tudi spomladanske sorte kar v jeseni.
Česen sadimo okoli 8 cm globoko. Sama ga posadim v prazne prostore med zimsko solato in tako dobro izkoristim prostor na vrtu.
Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.