Setveni koledar

Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Razno

Pohitimo s kapusnicami

Avtorica več priročnikov o vrtnarjenju, ki v tedenski kolumni z vami deli svoj osebni odnos do vrtnarjenja in rastlin, kot jih doživlja na svojem ekovrtičku, pa tudi na tradiciji in stroki utemeljena spoznanja.
Jerneja Jošar
17. 4. 2018 | 23:33
22. 10. 2024 | 02:45
5:43

Vrt je v aprilu oživel!

Presadila sem grah, ki sem ga posejala v lončke. Oporo mu bodo zagotovile veje skrotovičene vrbe. Posejala sem rukvico, špinačo, korenček, radič za rezanje in redkvico. Tudi blitvo sem sejala v lončke. Te dni se je iz lončkov preselila na grede.

Zgodnje sorte kapusnic je treba posaditi na prosto vsaj do konca aprila. Tako bodo rastline rasle in se razvijale v zanje še ugodnih razmerah. Vročine in suše namreč ne marajo. Predvsem cvetača in brokoli potrebujeta v fazi razvoja rože nižje temperature in obilico vlage, v nasprotnem primeru se bodo namesto cvetov razvili samo krclji, ali pa še to ne. Tudi glave zelja se bodo lepo oblikovale v dneh, ko vročina ne bo stalnica.

Torej sem se tudi jaz podvizala in presadila na prosto zgodnje zelje, brokoli in cvetačo. Držala sem se svojega načrta setev in sajenja, Kolobarčka, ki sem ga naredila takoj, ko sem dobila v obdelavo ta košček zemlje. Sedaj mi je vse tako preprosto! Posevke samo prestavljam po gredah - kolobarim in nič mi ni več treba napenjati možganov.

S sajenjem kapusnic je dobro pohiteti.

Na vrtu imam več gredic s kapusnicami, da so porazdeljene po in niso na kupu v večjem številu. Tako se lahko izognemo marsikateri bolezni in škodljivcu. In vedno rastejo kapusnice v družbi zelenjadnic, ki jim pomagajo v rasti, odganjajo škodljivce, preprečujejo bolezni in izboljšujejo okus.


Vrtnine, ki smrdijo škodljivcem

Te dni bo potrebno v lončke posejati tudi bučke in kumare.

Tudi tokrat se je na gredici znašla pisana družba. Od zelja sem izbrala zgodnjo koničasto sorto Express. Že nekaj let jo gojim in moram priznati, da me je popolnoma navdušila. Ne samo, da je zelje okusno in odporno proti pokanju, tudi neizmerno privlačna je koničasta glava. Brokoli, sorte Ramoso calabrese sem posadila ob rob grede, da se bodo listi prevešali še na stezico, na gredi pa bo ostalo več prostora za drugo zelenjavo. Stebelna zelena je dobila prostor na gredi z namenom. Njen vonj, ki ga oddajajo listi, neznansko smrdi marsikateremu škodljivcu kapusnic. Na rob gredice ob zelje sem posadila še nekaj vijoličaste nadzemne kolerabice, za pestrost oblik in barv. Kolerabica hitro raste in jo bom pobrala, še preden bo zelje potrebovalo več prostora. Enako velja za solato. Njeno hitro rast in dobro sobivanje z vsemi zelenjadnicami razen s peteršiljem, vedno izkoristim tako, da jo posadim med počasi rastoče zelenjadnice, denimo med papriko, bučke, paradižnik in kapusnice.

Gredica, na katero sem namenila saditi, ni bila prazna. Če dobro načrtujemo, grede nikoli niso prazne. Na tej gredi je na eni strani rasel motovilec. Ker so rozete že začele poganjati cvetna stebla, sem ga nemudoma pobrala. Nič hudega, še vedno je okusen. Na drugi strani grede raste zimska solata sorte Rjavka, ki sem jo posadila v jeseni in je zimo zelo dobro preživela na prostem. Topli dnevi in dež ji pomagajo v rasti. Ta bo še naprej rasla, le nove sosede bo dobila. Še nekaj tednov, pa jo bom lahko pobrala. Počistila sem nekaj plevela, ki je našel pot skozi zastrta tla, saj je zastirka iz listov bližnje vrbe čez zimo deloma preperela in se stanjšala. In potem je sledilo sajenje.

Sajenje na gredico z zastirko – po korakih

  • Zastirko iz listja sem odgrnila s pomočjo grabelj. Pustila sem jo na robu grede, saj sem jo še potrebovala.
  • Tla sem zrahljala z vilami in nič obračala!
  • Po površini sem potresla tanek sloj komposta.
  • Prej odstranjeno listje sem vrnila na gredo in dodala svežo zastirko. Tokrat je bila to zastirka iz miskanta.
  • Tam, kjer sem posadila sadiko, sem odstrla zastirko toliko, da sem lahko izkopala jamico.
  • V jamico, kamor sem posadila zelje, brokoli, zeleno in nadzemno kolerabico, sem dodala zvrhano lopatko komposta, ki sem mu sem primešala biooglje. Kjer sem sadila solato, sem dodala le pol pesti komposta z bioogljem, saj solata ne potrebuje veliko hranil.
  • Previdno sem posadila sadike vse do prvih listov, razen pri nadzemni kolerabici. Nadzemno kolerabico sem posadila tako globoko, kot je rasla v lončku.
  • Po sajenju sem prigrnila zastirko do sadike.
  • Na koncu sem vse dobro zalila.


Sedaj pa naj lepo raste!

Upam, da bo v tem tednu še kaj sončnih dni, da se bo polnjenje gredic nadaljevalo. Aha, pa bučke in kumare bo potrebno posejati v lončke te dni! Kaj vse se bo še dogajalo, pa vam sporočim zopet čez štirinajst dni.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine