Priprave na zimo

Še dobro, da sem spremljala vremenske napovedi, saj je na vrtu raslo še nekaj toploljubnih rastlin, ki ne prenesejo niti ene stopinje pod ničlo.

Pobiranje občutljivčkov

Pohitela sem torej in pobrala z vrta sladke in pekoče feferone, ki so krasili grede s svojo močno rdečo barvo, čilije, nizki stročji fižol, bučke, nekaj glav solate in mehiške kumare. Slednje so pri nas še premalo znane, na mojem vrtu pa me razveseljujejo že tretje leto. Majhne, dva centimetra velike podolgovato okroglaste plodove, ki spominjajo na miniaturne lubenice, pobiram z vrta vse do prve zmrzali. Tudi nekaj brokolija sem pobrala, saj zdrži na prostem le do -5° C.

Podaljšamo čas pobiranja

Jesenske sorte radičev zaščitim s tunelom. Najbolj občutljiva na nizke temperature je sorta radiča štrucarja 'Pan di Zucchero', zato ga poberem najprej. Rdeče in pisane jesenske sorte ostanejo s pomočjo zaščite na gredah do decembra.

Radič lahko gojimo tudi v loncih v kleti. Pravimo, da ga silimo. Nekaj glavic jesenskih sort izpulimo s koreninami in jih presadimo v globoke lonce z zemljo. Lonce postavimo v klet, kjer bodo lističi radiča hitro odgnali. Redno režemo. Pazimo, da ne poškodujemo srčkov, saj bo radič znova poganjal mlade liste.

Jesensko endivijo, pokrito s tunelom, pobiramo do konca novembra, če je zima topla pa še decembra.

Kitajski kapus prenese do - 3° C, zaščiten s tunelom pa še kakšno stopinjo pod mraziščem več. Njegovi odebeljene listne žile so polne vode in zato hitro podležejo nizkim temperaturam.

Če ste sejali redkvico in nadzemno kolerabico tudi septembra, ju sedaj pridno pobirate. Redkvica bo na prostem prenesla še do -7° C, nadzemna kolerabica pa

- 3° C. Lahko ju zaščitite z neposrednim pokrivanjem z vrtnarsko tkanino.

S pokrivanjem lahko podaljšamo čas pobiranja tudi v jeseni posejani špinači, vendar jo že blagi minus uniči.

Če preko blitve poveznemo stekleni ali pvc zvon, bo rasla naprej v vsakem toplejšem dnevu. Mlade liste bomo tako pobirali preko cele zime in zgodaj spomladi. Sicer pa prezimi tudi nezaščitena in spomladi raste naprej. Aprila bo pognala močno cvetno steblo in zacvetela, listi bodo manj slajši. Vendar nam v tem času nudi mlade liste že nova, marca posajena blitva.

V zimo brez zaščite

Ohrovti zelo dobro prenašajo zimo. In ne samo to, celo slajši postanejo, če jih nekajkrat ujame slana. Del škroba se namreč pod vplivom nizkih temperatur spremeni v sladkor. Verjemite, tudi tisti, ki brstičnega ohrovta ne marajo, ga bodo vzljubili, če ga bodo začeli pobirati šele po zmrzali. Poleg brstičnega ohrovta je na mojem vrtu celo zimo tudi več sort listnatega ohrovta. Od tistega z ozkimi suličastimi listi, vijoličastimi listi in tistega z močno nakodran listnim robom. Tako brstični kot listnati ohrovt preneseta vse do -25° C. Glavnati ohrovt bo dobro uspeval vse do - 10° C, čeprav mu po lastnih izkušnjah ni škodil tudi hujši mraz. Vsako leto pustim kakšno glavo do pomladi na vrtu, da zacveti in tvori seme.

Motovilec prenese temperature tudi do -15 °C. Več težav kot mraz,lahko povzroči močno zimsko sonce, ko zasije na zmrznjene liste motovilca. Ker so ti zelo nežni, so poškodbe hitro vidne in nepopravljive. Zaradi tega v hladnih zimah brez snega posevek zaščitim s smrečjem. Ponavadi motovilca preko zime nikoli ne pokrivam s kopreno ali tuneli. Če vseeno uporabljate kopreno, jo raje razpnite čez loke. Neposredno pokrivanje z vrtnarsko kopreno, ko se le ta dotika rastlin, se ne obnese dobro. Koprena v mrazu primrzne na lističe motovilca in jih s tem tudi poškoduje. Če pozimi zapade sneg, pa motovilca sploh ne pokrivajte, saj je snežna odeja zelo dober izolator. Sorti 'Ljubljanski' in 'Žličar' sta bolje prezimni kot 'Holandski'.

Zimske sorte radiča, kot denimo 'Treviški' in 'Verona' bodo ostale na gredicah preko zime. Pobirali jih bomo spomladi. Pred hudim mrazom jih zaščitim tako, da prigrnemo prst in zastirko. Pokrivanje ni potrebno.

Zimska solata bo v fazi lepe rozete dobro prezimila tudi nepokrita. Zaščitimo samo rastline, ki smo jih prepozno presajali in so še zelo majhne ali tiste, ki so zaradi prezgodnjega sajenja že oblikovale manjše glave.

Azijska zelenjava prav tako prezimi na prostem. Sem spadajo rastline iz družine križnic, ki so odporne na nizke temperature, denimo pekinško zelje ali pak čoj, tatsoi, japonska gorčica ali mizuna, mibuna, vasabi..., če jih zaščitimo s kopreno, lahko režemo liste čez vso zimo.

Zimski por prigrnemo in zaščitimo z zastirko.

Čebule in česna ne pokrivamo.

Korenovke in gomoljevke, kot so korenje, ki smo ga sejali avgusta, peteršilj, črna redkev, koleraba, strniščna repa, lahko pustimo čez zimo kar na gredah. Prst jim bo zagotovila najboljšo zaščito pred mrazom. Pobiramo jih sproti po potrebi. V hudem mrazu jih zaščitimo z debelejšo plastjo zastirke, denimo slame, sena, listja.