Voda je na parceli!

Komunalnemu podjetju, ki upravlja vodovod, sva izrazila željo, da bi na parceli imela javni vodovod. Po preverjanju lokacije so ugotovili, da s priklopom ne bo težav. Izveden naj bi bil na sosedovem zemljišču, za kar bo pod cesto potreben preboj, da bomo prišli na zemljišče drugega soseda in nato na svoje. Potrebna je bila služnostna pogodba, ki bo komunalnemu podjetju omogočila vzdrževanje vodovoda. Pogodbo je pripravilo komunalno podjetje, posredovati sem moral samo podatke lastnikov zemljišč, čez katera se bo kopalo. V takšnih primerih si lahko samo želiš, da bo lastnikov čim manj, saj se pri overovitvi pogodbe pri notarju zaračuna vsak podpis. Na najini pogodbi je šest podpisov, vključno z najinim. Priprava pogodbe je bila brezplačna, notarja pa sva plačala 112 evrov.

Tla pod našimi nogami so lahko pravi labirint vseh mogočih inštalacij.

Ker je bil komunalni prispevek že plačan, ni bilo več ovir za podpis pogodb o vodovodnem priključku. Čez nekaj dni sva na dom dobila ponudbo za njegovo izvedbo. Strošek 1.293,86 evra (z DDV) v glavnem vključuje izkop do glavnega priključka, priklop, zasutje, preboj pod cesto, odkop na drugi strani ceste, jašek, priklop jašek, zakoličbo, posnetek in vnos v kataster. No, predračun ima 20 postavk, ki vključuje vsa dela in material za približno 10 metrov vodovoda. Malo sem povprašal in ugotovil, da lahko jašek kupim sam, kar sem tudi storil. Prihranil, sem pribl. 60 evrov. Tudi izkop in preboj je lahko v moji domeni. Zanju sem plačal 200 evrov več, kot bi stala po predračunu komunalnega podjetja, s tem da smo izkopali kar 110 metrov in pripeljali vodo vse do najine parcele!

Še sreča, da je sosed super: ne samo da ni kompliciral, izkazal se je kot mojster bajalice in poznavanja podzemne infrastrukture.

Izkop z bagerjem je stal 500 evrov in dve malici. Drugo je izvedlo komunalno podjetje, za kar so mi zaračunali 330 evrov. Na koncu sem plačal »dobrega jurja«, kot po predračunu, le da je bila voda čisto na parceli.

Ni pa bila izvedba čisto brez ovir. Tla pod našimi nogami so lahko pravi labirint vseh mogočih inštalacij, električnih in telefonskih vodov, starih in novih kanalizacijskih cevi, odvodnjavanj ... Pa še vreme nam ni šlo čisto na roko.

V najinem primeru ni šlo drugače, kot da smo vodo pripeljali »domov« tako, da smo na pol odkopali soseda. Še sreča, da je sosed super: ne samo da ni kompliciral, izkazal se je kot mojster bajalice in poznavanja podzemne infrastrukture. Pod zemljo je bilo kar enajst različnih vodov in niti enega nismo poškodovali.

Potek del

Že zgodaj zjutraj smo začeli odkopavati zemljino. Bil sem glavni z lopato, ko smo prišli dovolj globoko, da smo odkopali varnostni trak - z žlico bagerja ni bilo več varno. Na rahlo sem prišel do glavnega voda. Na drugi strani ceste je bilo treba izkopati večjo jamo, da so lahko izvedli preboj. Vse je bilo pripravljeno, zato sem poklical komunalno podjetje. Komunalni delavec ni potreboval več kot uro,  in voda je bila pripeljana v nov jašek. Hkrati je bager že pripravljal teren od vodomernega jaška naprej za položitev cevi. Po izvedenem priklopu do števca sem izmeril globine izkopa in razdalje za primer, če bomo kdaj v prihodnosti še kopali na tem mestu. Glede na betonski pokrov z ventilom pa predvidevam, da bo morda v prihodnosti lažje predvideti, kje so cevi zakopane in bo tako manj skrbi, da bi jih poškodovali. Zdaj je bilo treba pripeljati vodo od jaška še na parcelo. Dobrih sto metrov izkopa in 11 ovir v obliki inštalacij in že smo polagali alkatensko cev do drugega jaška na svoji parceli. Treba je bilo samo še poskrbeti za zasip in utrditi izkopano in že smo lahko odprli ventil. Nekaj rjave brozge in kmalu za tem čista, pitna voda! Zdaj sva samo še čakala na prvo položnico. Prišla je naslednji mesec. Od takrat redno prihaja vsak mesec in naju olajša za 5 evrov.