Zakaj le potrebujemo načrt setev?

Kot otrok sem opazovala mamo, kako je vsako pomlad hodila z zvezkom in svinčnikom po vrtu, gubala čelo, pregledovala gredice in si zapisovala. Na moje vprašanje, kaj riše, mi je odgovorila: »Kam bom kaj posejala, da bo dobro raslo.« V roki je nosila majhno knjižico z vijoličasto rdečimi platnicami, v katero je od časa do časa pokukala. Pozneje, ko sem se tudi poklicno pričela ukvarjati z ekološkim vrtnarjenjem, sem izvedela, kakšno bogastvo je nosila ta že pred desetletji spisana knjižica. S kombinacijami rastlin, podatki o gnojenju, dobrih in slabih sosedih je uporabna še dandanes.

Prvi korak do bujnega zelenjavnega vrta je na papirju.

Kot priseljenka iz Prekmurja sem dolga leta živela v Ljubljani brez lastnega vrta. Murska Sobota je bila predaleč, da bi lahko pogosteje uživala v vrtnarjenju. Ko sem končno dobila delček svoje zelene zaplate tudi v Ljubljani, je bila prva naloga izris kombinacij setev in sajenj preko celega leta. Moje prvo načrtovanje je bilo hkrati učenje. Ni šlo tako zlahka, kot sem si predstavljala. Tukaj je bila množica podatkov, ki jih je bilo treba upoštevati. Ko sem načrt prenesla v realnost, pa so se vsak trenutek kazale prednosti načrtovanja. Ker je bil moj prvi vrt v skupnosti vrtičkarjev, sem lahko čez vse leto delala primerjave, kašno je stanje na mojih gredah, kako je pri drugih vrtičkarjih.

Najpomembnejše

• Moje gredice niso bile nikoli prazne. Takoj ko sem kakšno vrtnino pobrala, jo je nadomestila nova. Drugod so bile grede prevelikokrat in predolgo prazne.
• Pridelke sem pobirala skozi vse letne čase, tudi pozimi. Drugod so vrtičkarji grede počistili, prekopali in pognojili že konec oktobra.
• Vrtnine, ki hitro rastejo, sem sejala in sadila večkrat v manjših količinah v presledku 14 dni. Drugod po vrtovih je bilo naenkrat preveč določenega posevka. Najpogosteje se je to dogajalo s solato.
• Na gredicah so si sledili zgodnji posevki, glavni posevki, ki so zasedali gredice najdalj časa in za njimi še naknadni posevki, ki so zagotavljali hrano pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Na drugih vrtovih je bilo spomladi le nekaj gredic zasejanih, druge so čakale še mesec ali dva prazne, in namesto tega, da bi jeseni na njih rasla zelenjava za jesensko, zimsko in zgodnjespomladansko bero, se je vse prekopalo – preštihalo.
• Določena vrtnina je prišla na isto gredico ponovno šele peto leto. Prav tako ni na tej gredi rasla niti sorodnica te vrtnine. Marsikje sem opazila, da vrtičkarji ne poznajo botaničnih družin vrtnin. Tisti, ki nekaj malega vedo o kolobarjenju, se sicer držijo pravila, da ne sadijo vsako leto npr. paradižnika na isto gredo, pri jajčevcu in papriki pa pozabljajo, da sta njegova ožja sorodnika. Torej imata iste škodljivce in bolezni.
• Zaradi vrstenja – kolobarjenja in kombinacij – so bile vrtnine bolj krepke in zdrave, manj je bilo škodljivcev in bolezni, in to brez pogostega škropljenja. Škropljenje z zaščitnimi sredstvi, na srečo ekološkimi, je bilo pri drugih vrtičkarjih stalnica.
• Pridelki so bili obilnejši.
• Naslednji načrt je bil narejen za mamin vrt. Da bo enkrat za vselej nehala vsako pomlad znova in znova premišljevati, kam kaj posejati in posaditi. Še zdaj mi je hvaležna! Te zelo pozitivne izkušnje so me navdihnile tako zelo, da sem ponudila izdelavo setvenih načrtov tudi svojim strankam.

Kako začnemo

Dobro je, da med rastno sezono nobenega prostora ne pustimo praznega, zato prej razmislimo, kaj bomo kam posejali.

Najprej premerite svoj zelenjavni vrt in narišite njegovo skico. Če vaš vrt še vedno nima izoblikovanih stalnih gredic, je zdaj čas, da najprej uredite tudi to. Tudi, če obstoječe grede niso pravih dimenzij, da morda ponekod ne sežete do srede grede in morate zato stopati nanjo, to popravite. Zdaj na papirju, spomladi pa na vrtu. Dobro je, če so grede približno enako velike. Če je katera prevelika, jo razdelite s potko na dve ali tri. Število gredic naj bo zaradi lažjega kolobarjenja deljivo s štiri, ne pozabite pa še na kakšno dodatno gredo, kjer bodo rasle trajne zelenjadnice, kot so denimo šparglji, topinambur, artičoke. Teh ne vključujemo v kolobarjenje.

Naredite seznam vseh vrtnin, ki jih želite gojiti. Zraven k vsaki pripišite koliko približno je želite imeti na svojem vrtu, kar je seveda povezano s tem, kako radi jih jeste. Oznake malo, srednje, veliko, bodo čisto zadosti, za usmeritev pri načrtovanju.

Kaj upoštevamo pri načrtovanju

Načrt setev in sajenj je kompleksna stvar, zato za dobro izdelavo potrebujemo nekaj nujnih podatkov, oziroma znanja o vrtninah.

• Kolobarimo – vsaj tri leta ne gojimo iste rastline niti njene sorodnice na isti gredi.
• Vrtnine sejemo in sadimo v mešane posevke.
• Čim bolje izkoristimo vertikalo.
• Upoštevamo vegetacijsko dobo posamezne vrtnine. Če združujemo hitro rastoče vrtnine s počasi rastočimi, bolje izkoristimo prostor.
• Setve in sajenja večkrat na leto (tam kjer je možno) ponovimo.
• Med vrtnine sadimo cvetje in dišavnice.

O vsem tem naslednji teden v novi kolumni. Do takrat pa premerite svoj vrt, narišite tloris in naredite seznam vrtnin, ki jih radi uživate!