Biodinamika: »Narava ne potrebuje ljudi, ljudje potrebujemo naravo«

Zemlje ne moreš prelisičiti

Alenka Svetek, predsednica Društva za biološko dinamično gospodarjenje Ajda Sostro in certificirana svetovalka za biodinamiko, je na zemljo, življenje in dihanje z njo vezana že od otroštva. Trdoživa Dobrunjčanka, tako kot vsi njeni predniki, ki so bili prav tako vezani na življenje in delo na kmetiji, se nadvse živo zaveda simbioze človeka z zemljo. Tudi v letih, ko je bila še polno zaposlena v zunanji trgovini, ji je delo na obdelovalnih površinah v prostem času in ob pomoči družine pomenilo osrednjo prioriteto.

Utemeljitelj biodinamike

Za idejnega očeta biodinamike velja naravoslovec in filozof dr. Rudolf Steiner (1861–1925), ki je med drugim zasnoval tudi waldorfsko pedagogiko. Biodinamično metodo kmetovanja je utemeljil leta 1924 na poljedelskem tečaju v Koberwitzu na Poljskem. Njegovo metodo od tedaj uporabljajo kmetovalci in vrtičkarji v vseh podnebnih območjih sveta. Temelji na uporabi biodinamičnih pripravkov za kompost in škropljenje, kolobarjenju v zaporedju impulzov za plodovke, korenovke, cvet­nice in listnate rastline ter upoštevanju setvenega koledarja Marije in Matthiasa Thuna.

Z biodinamiko se je začela seznanjati leta 1995, v krogu pionirke biološko dinamičnega kmetovanja pri nas, Mete Vrhunc na Vrzdencu pri Horjulu. Je ena od soustanoviteljic društva Ajda v Sostrem, ki je tu že od leta 2001 in je del Zveze društev Ajda – Demeter Slovenija, povezuje pa se tudi z Inštitutom za trajnostni razvoj. V društvu s številnimi delavnicami, predavanji, tečaji in strokovnimi ekskurzijami skrbijo za različne dejavnosti: od izobraževanja o biološko dinamični metodi in novostih na tem področju, izmenjave izkušenj do neposredne izmenjave semen in sadik iz biološke ali ekološke pridelave. Prav tako se člani, zlasti ljubiteljski pridelovalci in vrtičkarji, vse leto posvečajo praktičnemu delu, ki vključuje nabiranje zelišč, izkopavanje in zakopavanje pripravkov, izdelavo in pripravo preparatov za škropljenje in gnojenje in podobno.

Kakor je prepričana sogovornica, se vzgoja za življenje začne že pri najmlajših, prav v stiku z naravo in naravnim okoljem, saj je zemlja tista, ki nas preživlja in nas bo preživela: »Ves čas je treba skrbeti za zdravo zemljo, drugače prideta bolezen in lakota. Biodinamični postopki so edini način zdravljenja in ohranjanja zemlje in ravno zaradi posebej pripravljenih pripravkov se oplemenitita tako kompost kot zemlja, ki na ta način pridobi primerno teksturo.«

Po njenih besedah se zemlje ne da prelisičiti, saj kolikor ji daš ali vzameš, toliko tudi prejmeš nazaj. Zaveda se, da je pri bio­dinamičnem gospodarjenju v primerjavi s konvencionalnim treba vložiti veliko več dela in truda, vendar so rezultati dolgoročni, saj je glavni poudarek na tem, da ostane zemlja zdrava. »Vedno sem rada delala na zemlji. Vsi moji predniki, tudi po moževi strani, so bili kmetovalci. Nikoli nismo uporabljali nobenih kemičnih pripravkov. Po biodinamični metodi kmetujem že četrt stoletja.«

Kdor je decembra praho delal, je spomladi zeleno oral

Alenka Svetek jesenskemu času primerno poudari potrebo po sinhronem, časovno usklajenem delovnem ciklu na njivah ter ponovi stavek, ki ga je podedovala od očeta, izkušenega kmetovalca. Kakor je pojas­nila, je praho oziroma jesensko oranje ali prekopavanje treba opraviti do 20. novembra, kajti po tem datumu se v zemlji začne tvorba kristalov: »Zemlja je na poseben način ves čas aktivna, ne počiva, ampak se v zimskih mesecih pripravlja na pomlad. V biodinamiki se obračamo k zemlji in rastlinam, upoštevaje tako kozmični ritem kakor bioritem. Sajenje, nega in varstvo posevkov se izvajajo ob določenih konstelacijah nebes­nih teles: ob jutranjem soncu gredo sokovi rastlin gor, popoldne gredo dol. Pravilo je, da se popoldne ali zvečer na njivah in vrtov denimo nabirajo vrtnine, ki jih gojimo zaradi podzemnih delov.«

Iz Setvenega priročnika Marije Thun o neprimernih dnevih za poljedelska opravila: Kmetovalci in vsi, ki delajo z rastlinami, tudi cvetličarji in vrtnarji, morajo vedeti, da so določeni dnevi za delo neprimerni; to so časi mrkov in vozlov Lune ali planetov, pa tudi drugih negativnih konstelacij. Ti časi so v koledarju označeni s črticami (----). Če moramo delo v črtanem času zaradi časovne stiske kljub temu opraviti, bomo slab vpliv dneva setve izboljšali z okopavanjem in drugo oskrbo rastlin ob ugodnem času.

Naslednje veliko poglavje, ki je tudi gonilna sila biodinamike, je priprava biodinamičnih preparatov za kompost. Zanje se uporabljajo različne rastline in njihovi deli (regrat, rman, kopriva, kamilice, baldrijan, hrastovo lubje), ki se shranjujejo bodisi v posebnih živalskih ovojnicah (jelenov mehur, tanko črevo krave, kravja lobanja) ali rastlinskih delih (deblo breze ali macesna, hrastova veja itn.). Natančno določena in pravilno shranjena organska kombinacija sestavin, ki določeno obdobje počivajo v humozni zemlji, zagotavljajo prsti potrebne organske procese in jo oskrbujejo s pomembnimi vitamini in minerali. Nezanemarljivega pomena je prav tako gnojenje s kompostom, saj so mineralna in sintetična gnojila v biodinamičnem kmetovanju prepovedana. Za škropljenje rastlin pred sajenjem ali setvijo, bogatitev prsti z mikroorganizmi, izboljševanje strukture tal in za oživljanje zemlje se v predpisanih razmerjih z vodo, največkrat studenčnico, uporabljata dve vrsti naravnega gnojila, in sicer gnoj iz kravjega roga in kremen iz roga. Alenka Svetek pojasni temeljne zakonitosti: »Čisti kravji gnoj iz roga se v humozni zemlji izpostavi zimskim silam, kremen pa se v njej shranjuje od pomladi do jeseni, zato nase vleče sile sonca. Zelo pomemben je za zaščito rastline in ploda, saj ga na najboljši način pripravi tudi za skladiščenje. Vsekakor priprava naravnih gnojil po biodinamični metodi ni primerljiva z uporabo mineralnih gnojil in drugih umetnih snovi, saj ta ostanejo v zemlji, kar je še zlasti škodljivo na območjih s podtalnico.«

Država nas ne potrebuje, ker smo samozadostni

Sogovornica, ki v svoje biodinamično po­slanstvo zaokroženega gospodarstva vključuje vse vrtnine in z njimi kolobari, pridela na zelenjavnem in sadnem vrtu dovolj vrtnin in sadja za samooskrbo ter oskrbo širše družine. Vzreja tudi grahaste kokoši, ki pridno jedo polže, pri hiši pa ima še mačke in psa, kar gre z roko v roki s trajnostnim procesom pridelave hrane po metodi biodinamike, ki med drugim zapoveduje tudi rejo domačih živali.

Glede prihodnosti je zelo skeptična do gensko obdelanih semen in sort, saj meni, da je zelo negotovo, kaj bo z njimi po recimo dvajsetih letih hranjenja v rastlinski genski banki, zato je to ena večjih neznank. O odzivu širše skupnosti in odnosu do biodinamičnega gospodarjenja pove: »Tovrstno kmetovanje in pridelava hrane za samooskrbo sta za mnoge posameznike vse bolj privlačna, vendar celovito odločitev zanju sprejmejo le redki. Biodinamika je resnici na ljubo garanje, vendar garanje z veliko dodano vrednostjo, saj je naš skupni cilj pridelava kakovostne in zdrave hrane. Žal za državo in ekonomijo nismo zanimivi, ker po Steinerjevi metodi oziroma načelih idejnega očeta biodinamike, dr. Rudolfa Steinerja, nič ne trošimo. Ker smo samozadostni, vse pridelamo sami.«