Črni trn utrdi težavne brežine

Črni trn, ki je po botaničnih lastnostih bratranec slive (njegovo latinsko ime je Prunus spinosa) je v naravi razširjeno skoraj vsej Evropi, Mali Aziji in delu severne Afrike. V Sloveniji raste vsepovsod, najraje na bolj apnenčastih tleh. Ker gre večinoma za manjša drevesa ali grme, tisti, ki se v naravo odpravijo bolj poredko, po cvetoči pomladi nanje večinoma pozabijo, če se ne rinejo ravno skozi goščavo, kjer jih ustavijo njegovi močni trni.

Tako kot pri slivi imajo cvetovi tudi pri črnem trnu po pet venčnih listov in iz njih se do jeseni razvijejo kot nočno nebo modri sadeži –  nekakšne okrogle češpljice s koščico, ki na prvi pogled spominjajo na debele ameriške borovnice.

Cvetove za čaj osmukamo, preden se čisto razprejo. Foto: Oleksandr Filatov/Shutterstock

V žive meje privablja življenje

Morda se komu zdi črni trn bolj plebejsko drevo, ki v parkih in vrtnih zasaditvah nima pomembnejše ornamentalne vloge, a resnici na ljubo spada v oboje. Ima namreč izredno važno ekološko vlogo in je zelo pomemben pri tvorbi gozdnega roba. S koreninskim sistemom namreč varuje tla pred erozijo, plodovi so vir hrane za gozdne živali, ptice pa v njegovi gosti krošnji najdejo varno zavetje za gnezdenje.

V zasebnih vrtovih je dobrodošla drevesna vrsta v prosto rastoči živi meji, ki je zaradi močnega trnja, v katerega se preobrazijo stranski poganjki, težko prehodna in v kateri se dobro počutijo tudi dren, leska, glog, gaber, jerebika in maklen, ki jim lahko s škarjami in žago uspešno krotimo višino, na večjih kmetijski površinah pa za ustvarjanje drevesno-grmovnih pasov, ki zagotavljajo prehrano in gnezdišča za divje opraševalce. Tu so drevesne vrste izbrane tako, da skupaj zagotavljajo hrano čim daljši čas (poleg črnega trna še črna jelša, divja češnja, divja hruška, lipovec, hrast dob, navadni glog). V severni Evropi se črni trn uporablja za žive meje na robovih pašnikov.

S trnuljami bogato obložene veje. Foto: Tom Meaker/Shutterstock

Črni trn kljubuje neugodni klimi

Ker ima ta skromna in prilagodljiva drevesna vrsta razmeroma plitve, a gosto prepletene korenine in hitro raste, ga v vrtovih priporočajo za utrjevanje težavnih vrtnih brežin, nagnjenih k eroziji tal. Zaradi robustnosti, odpornosti proti suši, mrazu in vetru, predvsem pa zaradi zgoraj opisanih lastnosti je lahko na drugih delih vrta tudi nekoliko invaziven in je dobro širjenje njegovih korenin omejiti, npr. z betonsko pregrado v tleh.

Trnulje so užitne, ko nekajkrat pomrznejo

Nekdaj je imel črni trn v prehrani ljudi precej pomembno vlogo, tako so denimo v želodcu ledenodobnega lovca Ötzija našli njegove neprebavljene plodove. Lepo slovensko ime za zanje je trnulje. Te postanejo za ljudi užitne – čeprav so še vedno malo trpke – ko jih nekajkrat osmoli slana, saj se veliko čreslovin razgradi.

Plodovi so užitni, ko zaradi nekajkratne slane jeseni izgubijo trpkost. Foto: Bogdan Vacarciuc/Shutterstock

Plodovi so bogat vir vitamina C, rudnin in antioksidantov. Sušimo jih za čajne mešanice, ali pa predelujemo v marmelade in sokove. Slednji spodbujajo apetit, podobno kot posušeni plodovi. Čaj pomaga pri vnetju grla in ustne sluznice ter pri težavah z mehurjem.

Napitek iz črnega trna so nekoč uporabljali proti nespečnosti. Danes je v uporabi predvsem kot blago odvajalo in krepčilo na želodec. Njegovo uporabo je priporočal tudi nemški duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp.

Če za čaj nabiramo nabiramo cvetove, jih osmukamo, preden se popolnoma razcvetijo.

Zgodaj spomladi črni trn in odganjajoči listi drugih dreves ustvarjajo osupljive impresije. Foto: Photodigitaal.nl/Shutterstock

V drevesnicah tudi okrasne sorte črnega trna

Za okras vrtu si lahko priskrbimo lepo raščeno sadiko navadnega črnega trna, ki bo zrasla v do 4 metre visoko drevo z gosto razvejeno krošnjo, dobijo pa se tudi posebne sorte: Prunus spinosa 'Purpurea' z rdečkastimi listi in rožnatimi cvetovi, belo cvetoča sorta 'Plena' z vrstnatimi (polnjenimi) cvetovi in 'Variegata' z belo obrobljenimi listi.