Regrat ni samo za solato

Regrat ali strokovno Taraxacum officinale, je trajna zelika, ki je z večimi podvrstami razširjena ne samo pri nas, ampak po vsej Evropi. Pogost je na travnikih, najdemo pa ga tudi na opuščenih njivah, mejah, ob poteh in na vrtovih. Še kot majhna sem ga nabirala z mamo po goričkih travnikih, kar je bilo pred 40 leti še prava redkost. Mama mi je pripovedovala, da jo je tašča celo svarila, da naj nabira nekje, kjer je drugi ne bodo videli. Saj poznate tisto: »Le kaj bodo drugi rekli!« In v tistih letih je očitno bilo nabiranje regrata nekaj sramotnega. Res je z vitamini in minerali bogata divje rastoča rastlina v teh 40 letih dosegla nadvse visok sloves in je v pomladnih dneh nujna ne samo na krožnikih osveščenega človeka, ampak tudi v prestižnih restavracijah.

Ker smo na vrhuncu sezone nabiranja regrata, naj vam zaupam še nekaj. Iz njega lahko naredimo pripravke, s katerimi škropimo vrtnine.

Ko pa se rozetasto raščeni listi pojavijo v »angleški trati«, je seveda vse narobe. Pa šalo na sran, trato, če želimo, da je lepa, jo je treba redno negovati in k temu spada tudi vestno odstranjevanje plevela. In v tem primeru je plevel tudi regrat. Torej v eno roko nož, v drugo skledo in brž na trato. Pa imamo rešeni dve muhi na en mah – trata bo brez plevela, mi pa bomo imeli nadvse okusno in zdravo solato. Seveda pod pogojem, da trate nismo škropili s herbicidi ali gnojili z mineralnimi gnojili.

Ker smo na vrhuncu sezone nabiranja regrata, naj vam zaupam še nekaj. Iz njega lahko naredimo pripravke, s katerimi škropimo vrtnine. Te bodo zato bolj krepke, odpornejše proti boleznim, pridelki bodo obilnejši, plodovi kakovostnejši.

Pripravke naredimo tako iz listov, ki jih nabiramo od marca do septembra, kot tudi iz cvetov, ki pa so na voljo od aprila do maja.

Čaj
100 g listov in/ali cvetov prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati, dokler se ne ohladi oziroma vsaj 15 minut. Škropimo z nerazredčenim čajem po rastlinah.

Prevrelka
2 kg svežih listov in/ali cvetov prelijemo z 10 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko zeli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo. Z nerazredčeno tekočino škropimo po tleh in po listih odrasle rastline, za sadike pa tekočino razredčimo z vodo v 1 : 5.

!!galerija!!

Ker so polži zadnja leta resen problem marsikaterega vrtičkarja, bom z vami delila nov podvig. Letos bom uporabila homeopatski pripravek Helix tosta D6.

Začetek boja proti polžem

Letos sem jim napovedala težek boj. No ja, pa saj ne bo ravno boj. Le odganjala jih bom stran od zelenjavnih gred, drugam ... na bližnji travnik. Ker so polži zadnja leta resen problem marsikaterega vrtičkarja, bom z vami delila nov podvig. Letos bom uporabila homeopatski pripravek Helix tosta D6. Žal odganjanje z rastlinami, posipavanjem ostre mivke, zastiranje z bezgovimi listi, zalivanje s kavno usedlino in še kaj bi lahko naštela, lansko leto ni dalo zadovoljivih rezultatov, ali če se izrazim drugače, polži so uničili kar nekaj mladih sadik. Redno pobiranje polžev je sicer dober način obrambe, vendar nas požrešni sluzavci vseeno pogosto prehitijo, ko že pred svitom prilezejo na obloženo mizo in si postrežejo z vsem, kar je na razpolago.

Za začetek pa sem s pripravkom poškropila vse sadike, ki so še v setvenicah in lončkih in jih nato še zalila. Ko bodo sadike presajene na grede, bom škropljenje in zalivanje ponovila. Obljubim, da bom poročala, kaj se dogaja.

Novi vrt

Počasi, ampak zares počasi, predvsem zaradi moje neprisotnosti, oziroma obveznosti, ki jih imam, napreduje prenova vrta. Za zdaj mi je uspelo posaditi okrasne grmovnice, ki bodo zastirale pogled in dajale dom in zavetišče ptičem in ježem, nekaj jagodičja (večina še pride na vrsto) ter pripraviti cvetlično gredo. Pod teraso, iz katere bo pogled na vrt, se bodo bohotile potonike, dišeče sorte vrtnic, volčji bob, ostrožniki, dalije, nageljni ...pa še kaj se bo našlo. Za zdaj sem samo dobro pripravila tla. Saj veste, to je najpomembnejše! Tla sem globoko prerahljala, dodala svoj kompost in nekaj biooglja. Sadila pa bom te dni.

Kakšna bo oblika zelenjavnih gredic in kako bodo tekle potke, bom vedela verjetno tik pred izvedbo. Kar nekaj idejnih osnutkov sem zrisala v zadnjih tednih ... In še mene zanima, kateri bo zmagal!

Zraven sem posadila vijoličasto sorto graha. Da, prav ste prebrali, posadila, ne posejala.

Sajenje zelja in graha

Kot vidite, je moj vrt še v fazi preureditve in zelenjavnih gredic še ni. Imamo pa tri visoke grede in tam sta svoje mesto minule dni našla zelje in grah. Posadila sem sorto koničastega zelja, in to vijoličaste barve. Komaj čakam, da rastline razvijejo elegantne glavice, ki bodo krasile visoko gredo. Zraven sem posadila vijoličasto sorto graha. Da, prav ste prebrali, posadila, ne posejala. Pred mesecem dni sem posejala grah v lončke, po šest semen v vsakega, in zdaj so rastline že godne za presaditev na stalno mesto. Tako bo moj pridelek še malo zgodnejši, kot če bi te dni grah šele sejala. Zelje in grah sta dobra soseda, da ne govorim, kako lepa je kombinacija teh dveh vrtnin.