Kolumna Jerneje Jošar: Z naravnimi pripravki nad bolezni in škodljivce

Bogati svet bučk in kumar. Foto:

Radodaren je ta moj vrt. Zelo. Trenutno se ne morem prenajesti kumar in bučk, tako zelo sem jih že pričakovala. Vsakič je tako, z vsako zelenjavo. Jem samo sezonsko zelenjavo, zato je pričakovanje še toliko večje. In kot vedno, se bom tudi to poletje tako najedla teh krasnih plodovk, da mi do naslednje sezone ne bodo nikoli zadišali kakšni španski ali nizozemski približki. Pa ne samo kumar ein bučke. Tu je še stročji fižol, tudi vijoličast, pa solate, take, ki jih smao obiram iz srčike pa poganjajo znova neutrudno naprej, pa korenček, zelje, cvetača, radič za rezanje, tudi paprike! Srečna sem lahko, da dobro uspevajo, da niso bolne in tudi škodljivci jih pustijo na miru. Kar pa žal ne velja za nekatere druge vrtnine.

Paradižnikova plesen grozi

Tudi moji obiskovalci vrtnarije mi te dni neprestano tožijo. »Kaj naj s paradižniki, Jerneja? Tako me je strah, da bo to vlažno vreme spet naredilo svoje in jih bo čez noč pobrala plesen.«, je vprašanje, ki se ponavlja iz dneva v dan. Lahko si pomagamo, seveda. Nekateri nad paradižniki naredijo streho, da jih vsaj malo zavarujejo pred vlago. Pomagamo pa si lahko tudi z nekaj doma pripravljenimi pripravki.

Česnovi pripravki delujejo proti mnogim boleznim, kot so glive plesnivke (čebulna, kapusna, kumarna, solatna in krompirjeva - paradižnikova plesen), pepelaste plesni (radičeva, pesna, grahova, paradižnikova pepelovka, pepelovka paprike in bučnic) in rje (bela rja križnic, fižolova rja, čebulna rja, česnova rja), vonj česna odganja voluharja.

• Česnov čaj

35 g česnovih strokov (pri mladem česnu uporabimo tudi liste) prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati čez noč. Škropimo po rastlinah.

• Česnova brozga

250 g strokov in listov prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočino, preostanek še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah.

Še nekaj zelo učinkovitih pripravkov:

• Žajbljeva brozga 

250 g žajbljevih listov prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočino, preostanek pa nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah.

• Pripravki iz mleka in sirotke

3 dcl domačega, svežega, polnomastnega in nepasteriziranega mleka ali sirotke zmešamo z 7 dcl kamiličnega čaja. Dobro premešamo. Če nimamo domačega mleka uporabimo ekološkega kupljenega, vendar naj bo nepasteriziran. Škropimo po rastlinah enkrat na teden, in po vsakem dežju.

• Pripravki iz sode bikarbone

Ena jušna žlica sode bikarbone, 2,5 žlice rastlinskega olja, 4 l tople vode, počasi mešamo, dodamo kapljico ekološkega detergenta za pomivanje posode in nekaj kapljic eteričnega olja cimeta. Namesto eteričnega olja lahko dodamo v malo vode prekuhane tri žličke cimeta v prahu. Dobro premešamo in rastline izdatno poškropimo, da jih dodobra omočimo. Škropimo vedno zvečer.

Ohrovti, črna redkev, podzemna koleraba, strniščna repa, korenje, por, vse to lahko pobiramo z gred pozimi. Čas za setve in sejanja pa je ravno sedaj! Foto:

Tudi sama se letos tako kot mnogi drugi, borim na vrtu z enim posebno nadležnim škodljivcem – kapusovo stenico. Škodo na rastlinah delajo odrasle žuželke in mlajši stadiji (nimfe). Da gre za napad stenic najprej prepoznamo po drobnih točkah, ki se pojavijo na mestih sesanja. Poškodbe so vidne na vseh nadzemnih delih rastline: steblih, listju, cvetovih, plodovih in tudi semenu. Žuželke so dobro vidne in dokaj razpoznavne, tako da z identifikacijo ne moremo zgrešiti. Če pogledamo odraslo žuželko z zgornje strani, vidimo trikotno glavo, trapezni ovratnik, med ovratnikom in pokrovkama, ki pokrivata zadnji del telesa pa trikotni ščitek. Odrasla žuželka kapusove stenice je 5-7 mm velika.  Osnovna barva zgornje strani je rdečkasta ali rumenkasta, vendar jo močno izrinjajo zelenkasto bleščeče lise, ki se med seboj spajajo. V začetku ima rob prednjih kril rumen, rdeč ali belkast. Trebušna stran je v celoti črna, lahko pa je po sredini trebuha vrsta podolgovatih črnih lis in na vsaki strani po ena vrsta črnih okroglastih lis.

• Sadimo mešane posevke.
• Poskusimo pobirati ličinke in odrasle žuželke, čeprav je slednje težko ujeti, ker so hitre. Začnemo zgodaj spomladi. Najbolje, da se pobiranja lotimo zgodaj zjutraj, ko so še nekoliko otrple.
• Sadimo lovilne rastline – stenice gredo na njih, zelenjavo pustijo na miru. Sejemo metuljnice in križnice, kot so oljna redkev, bela gorjušica, ter rukolo. Te posevke redno kosimo.
• Med vrtnine sejemo in sadimo rumeno in rdeče cvetoče cvetje, ki ima veliko cvetnega prahu.  Cvetje privablja naravne sovražnike tenčičarice in plenilske osice.
• Škropimo s pripravki iz rabarbarinih listov ali vratiča.
• Med vrtnine postavimo posodice s sladko vodo, kar bo privabilo žuželke.
• Mrzle zime jih pokosijo.

• Hladen izvleček iz rabarbare: 1 kg svežih listov rabarbare prelijemo s 6 litri vrele vode in pustimo stati 24 ur. Pripravek precedimo in z njim zalivamo ogrožene rastline.

• Brozga iz rabarbare: 1 kg listov brez pecljev prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine. Liste v malo tekočine pa nato še 10 min kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo preostanek vode v kateri so se listi namakali. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah.

Pripravke uporabljamo le takrat, ko so nujno potrebni, ker škodujejo tudi koristnim organizmom.

Sama sem poskusila še s kaolinom. Ravno včeraj sem zamešala to belo glino z vodo in dobro popršila kapusnice. Glina naredi po listih plašč, zaradi česar postanejo ti za škodljivce neužitni. Bom povedala, kako se obnese.

Pa da ne pozabite v tem mesecu še česa posejati in presaditi, je tukaj seznam vrtnin:

Sejemo: korenje, rdeča pesa, pozna koleraba, črna redkev, strniščna repa, radič za rezanje, rukola, poletna solata, radič, endivija, sladki komarček, zgodnje zelje, grah nizki, fižol nizki, kumare, sladka koruza.

Presajamo: pozna koleraba, pozno zelje, cvetača, ohrovt in listnati ohrovt, brstični ohrovt, poletna solata, endivija, zimski por, pozni brokoli.