Da bi se veselili zdravega in lepega domačega sadja, pridelanega po ekoloških načelih, moramo premišljeno izbrati odporne sadne vrste in sorte, za nasad primerno lego, prav pripraviti tla, poleg tega pa rastlin ne smemo posaditi preblizu skupaj.
Sadne vrste, s katerimi pri nas večinoma ni težav s škodljivci in boleznimi, so denimo aktinidija (kivi), kaki, asimina, figa, prav nasprotno pa velja za marelice, ki jih brez rednega škropljenja težko obdržimo pri življenju vrsto let. Vrsta namreč pogosto propade zaradi glivične bolezni cvetne monilije, ki napada tudi drugo koščičasto sadje, kot so češnje in slive, le breskve redko. Sev te bolezni je v zadnjih petnajstih letih postal zelo agresiven.
Ko se odločimo za sadne vrste, je pri občutljivejših pomembna še izbira sort. Te so seveda tudi nosilke drugih lastnosti, kot so okus, videz, čas zorenja, uspešnost medsebojnega opraševanja itd., a je prav tako zelo pomembna njihova odpornost na rastlinske bolezni, ki v naši klimi povzročajo težave.
PREBERITE ŠE: LISTOPADNO DREVJE: SADIMO V ČASU MIROVANJA
Med sadnimi vrstami, ki si jih večina ljubiteljskih sadjarjev želi v svojem nasadu, so skoraj gotovo jablane. Pri nas sta pri njih najpogostejši bolezni škrlup in pepelasta plesen, zato za pridelavo v domačem sadovnjaku izberemo nanju odporne sorte. Nabor jablanovih sort je namreč iz leta v leto večji, pri čemer žlahtnitelji veliko pozornosti namenjajo prav odpornosti. Za omenjeni bolezni je zelo občutljiva nekdaj priljubljena sorta zlasti delišes, za pepelasto plesen pa med drugim jonatan. Na ti bolezni odporna sorta, ki je pri nas najbolj razširjena, je topaz, poleg njega so takšne še dalinbel, opal, luna, rubinola, goldrush, sirius, modi, ariane, juliete, v zadnjih letih pa tudi nekatere »licenčne« sorte, do katerih imajo ob plačilu licenčnine dostop samo profesionalni pridelovalci (mednje sodi bonita). Od tradicionalnih sort na škrlup ni občutljiv kosmač.
Ker je v sadnih drevesnicah nabor sort največji jeseni, je ponudbo smiselno najprej preveriti, lahko tudi po spletu, in se po sadike odpraviti zdaj. Tudi sicer je priporočljivo sadike sadnih dreves, vsaj tiste z golimi koreninami, saditi jeseni, da se do pomladi dobro vrastejo v podlago (le toploljubne, kot sta denimo aktinidija in figa, raje sadimo na pomlad). Sadike je priporočljivo kupovati v drevesnicah, kjer nam lahko postrežejo s podatki o odpornosti sorte in strokovnim nasvetom o primerni podlagi glede na želeno velikost odraslega drevesa, o sadilni razdalji in načinu vzgojne rezi.
V ekološkem sadjarstvu se lahko topna mineralna gnojila ne uporabljajo, zato ob sajenju drevesa oskrbimo s hlevskim gnojem z ekološke kmetije, kompostom ali namenskimi naravnimi gnojili v peletih.
Eden od pogojev za uspešno ekološko pridelavo so večje sadilne razdalje med rastlinami kot sicer, saj se bolezni bolje širijo v preveč zaraščenem vlažnem okolju. Kdor ima majhen vrt, naj se raje odloči za manj rastlin, da bo z zračnostjo zagotovil zdrav pridelek. Drevesa naj bodo toliko narazen, da se njihove krošnje, ko bodo odrasla, ne bodo stikale. Seveda je treba upoštevati tip podlage drevesa in to, koliko se bo predvidoma razrasla krošnja.
Ekološki sadjar naj bi namreč s takšnimi ukrepi in pravilno oskrbo kar najbolj zmanjšal možnosti za obolevanje rastlin in širjenje škodljivcev, po zaščiti s škropivi, primernimi za ekološko pridelavo, pa naj bi posegel le v skrajnem primeru, ko bolezni ali napad škodljivcev presežejo prag škodljivosti. Pomembno je tudi vzdrževanje čistega oz. plitvo obdelanega kolobarja pod drevesi, saj je v zapleveljenih nasadih vlaga večja.
Kot rečeno, je pomembno merilo pri izbiri sadik, koliko prostora lahko drevesu namenimo na vrtu. Za majhna drevesa je primerno, da je izbrana sorta cepljena na šibko podlago. Pri jablanah imajo šibke podlage oznako M 9 (premer 2 metra, višina od 3 do 3,5 metra), srednje bujna podlaga je MM 106 (premer 3 metre, višina od 4,5 do 5 metrov), medtem ko so sejanci ali semenjaki še večja drevesa.
Za dobro rast in rodnost sadnih dreves je zelo pomembna lega na vrtu. Mesto naj bo zračno, a ne vetrovno, drevesa naj tudi ne bodo preblizu zidu na južni strani hiše, da se spomladi ne bi prehitro prebudila in potem ob zapoznelem mrazu pomrznila. Sadno drevje sadimo na osončeno mesto.