Ker smo v dveh primerih omenili škodljive žuželke, ki jih na vrtu najprej opazimo, naj opozorimo, da so zaščitna sredstva, ki delujejo proti njim in jim s skupnim imenom pravimo insekticidi, od vseh sintetičnih sredstev za zaščito rastlin (pravimo jim tudi pesticidi ali FFS - fitofarmacevtska sredstva) med najbolj strupenimi.
Pri nas imajo dostop do vseh v Sloveniji registriranih FFS le uporabniki, ki opravijo predpisano tridnevno usposabljanje in dobijo izkaznico, za vrtičkarje pa so primerni pripravki brez nevarnejših toksikoloških lastnosti, ki so dostopni v prosti prodaji, a v omejenih količinah. Njihov seznam je objavljen na spletni strani www.furs.si. Med njimi so tudi pripravki, dopustni v ekološki pridelavi, vendar je pri njihovi uporabi prav tako ključno upoštevanje navodil in omejitev. Čezmerna raba je škodljiva in lahko poruši ravnovesje v okolju. Ob nakupu sta vedno priporočljiva posvet s svetovalcem kmetijsko-svetovalne službe ali strokovnjakom v specializirani prodajalni FFS, ki mu lahko pokažemo fotografijo škodljivca, rastlinske poškodbe ali list poškodovane rastline.
Ne le osebne izkušnje strokovnjakov, tudi raziskave so pokazale, da se mnogi vrtičkarji kljub nepoznavanju povzročitelja težav na določeni rastlini ukrepajo na pamet in škropijo, ne da bi se poučili o uporabljenem sredstvu. Poleg tega isto sredstvo uporabijo na vsem vrtu, torej tudi na rastlinah, ki niso obolele in za katere sredstvo ni registrirano.
Na vrtu, predvsem na vrtninah s kratko rastno dobo, lahko proti škodljivcem namesto sintetičnih zaščitnih sredstev uporabimo zeliščne čaje in druge zeliščne pripravke, število žuželk, za katere smo prepričani, da ogrožajo naše vrtnine, pa zmanjšamo z ročnim pobiranjem. Z vrtnimi rokavicami to tudi za najbolj občutljive ne more biti prehudo. Za rastlinske bolezni je značilno, da jih opazimo pozneje kot škodljivce, poleg tega proti njim bolje deluje preventiva, ki pomaga okrepiti odpornost rastlin. Tudi za te težave so poleg sintetičnih FFS na razpolago tako domači rastlinski pripravki kot kupljena sredstva za krepitev odpornosti rastlin. V nadaljevanju navajamo konkretna priporočila, kako se v vrtu braniti poti boleznim in škodljivcem.
Vedno uporabimo najblažje sredstvo, ki je registrirano za določen namen; vrtičkarji naj uporabijo le FFS, ki so jim dostopna v rastlinskih lekarnah. Uporaba teh brez zanesljive diagnoze bolezni ali prepoznavanja škodljivca je nesmiselna in lahko naredi veliko škode, bodisi rastlinam, koristnim žuželkam, talnim organizmom, podtalni vodi ali našemu zdravju. Profesionalni pridelovalci dovoljenih insekticidov ne uporabljajo ob prvem napadu škodljivcev, temveč ko njihovo število preseže predpisan prag.
PREBERITE ŠE: PROTI AGRESIVNIM ŠKODLJIVCEM S SPOLNIMI FEROMONI ŽUŽELK
V vrtu se obnese ročno pobiranje škodljivcev ali odstranjevanje z ušmi napadenih poganjkov. Uši lahko z vršičkov sadnega drevja, okrasnih rastlin speremo z močnejšim curkom vode, pri čemer pazimo, da ne bo rastlin poškodoval, ali pa jih porežemo in uničimo. Zadnji način je na vrtu učinkovit tudi pri pojavu glivičnih bolezni (izrezujemo npr. poganjke s pepelasto plesnijo pri jablanah ali zaradi kodravosti deformirane vršičke pri breskvah). Za čebele varen način je tudi, če ušive vršičke sadnih ali okrasnih rastlin s pripogibanjem namakamo v posodo s priporočeno koncentracijo škropiva, namesto da bi škropili. Učinkoviti so tudi rastlinski pripravki.
Proti škodljivim žuželkam na rastlinah ali v tleh deluje tudi škropljenje ali zalivanje z doma narejenimi rastlinskimi pripravki. Če zanje uporabimo zelišča, ki jih poznamo iz domače lekarne, čakanja, da bi živilo lahko zaužili ljudje (karence), ni. Med njimi sta denimo pelin in rman. Tudi za uporabo koprivnih, rabarbarinih pripravkov in škropiva iz navadnega vratiča ni karence. Tudi pri rastlinskih pripravkih pa je pomembno, da jih uporabljamo le ob hudem napadu škodljivcev, saj škodujejo tudi drugim koristnim žuželkam in talnim organizmom. Navadni vratič in pelin denimo vsebujeta eterična olja, ki pobijejo tudi številne koristne živalce.
Najpogostejši rastlinski izvleček z insekticidnim delovanjem, ki ga vsebujejo kupljeni pripravki (npr. Biomyctan, Kenyatox Verde idr.), je naravni izvleček dalmatinskega bolhača, rastline, ki je podobna krizantemi ali ivanjščici. Izvleček, ki deluje na žuželke, se imenuje piretrin in je dovoljen ekološkemu vrtnarjenju. Čeprav na svetlobi hitro razpade, se ne more akumulirati v organizmih, za sesalce pa skoraj ni toksičen, uporaba ni nedolžna, zato je treba strogo upoštevati omejitve. Škoduje lahko tudi čebelam in drugim žuželkam. Zaradi čebel ga vedno uporabljamo le zvečer, ko so v panjih. Če z uporabo teh sredstev presežemo dovoljene količine, porušimo naravno ravnovesje med organizmi, ki je v vrtu naš glavni cilj. Podobna previdnost je potrebna tudi pri škropivih, ki vsebujejo izvleček indijske rastline neem.
PREBERITE ŠE: VRTIČKARJI NAJ SE IZOGNEJO PESTICIDOM
Tako pri uporabi sintetičnih kot rastlinskih insekticidov moramo biti pozorni na varovanje čebel. Z njimi nikoli ne škropimo v času cvetenja. Pri vseh skupinah FFS (tudi pri fungicidih, akaricidih, herbicidih, ne le pri insekticidih), pri katerih je v navodilih označeno, da so za čebele strupena, škropimo le v popolnem brezvetrju ponoči. Večina škropiv se v nekaj urah posuši in takrat ne predstavljajo več nevarnosti. Pred škropljenjem s katerimkoli insekticidom moramo pokositi cvetočo podrast v sadovnjaku ali pod drugimi kulturami, ki jih nameravamo škropiti. Če imamo v soseščini čebelarja, ga moramo vedno obvestiti o nameravanem škropljenju in uporabljenem FFS.
Namesto tega strunam, ki navrtavajo gomolje, namenimo gostiteljske rastline (vrsto korenja ali krompirja ob robu vrta), ki jih potem populimo in s škodljivci vred zažgemo. Tudi če želimo uničiti bramorja z namenskim insekticidom v zrnati obliki, moramo zelo paziti, da zastrupljenih živali ne bi pozobale ptice, zato moramo pripravek pokriti.
Podobno velja za uporabo granul proti polžem, če imamo na vrtu neme race, ki jim ti slinavci zelo teknejo. Za ekološki vrt so primerne nestrupene vabe, ki vsebujejo železov fosfat in ne škodijo talnim organizmom, pticam in domačim živalim, pri polžih pa škodljivo vplivajo na prebavo, zaradi česar se zavlečejo v zemljo in tam poginejo. Ta sredstva nimajo varnostne čakalne dobe do zaužitja vrtnin, okoli katere smo jih posipali. Še najboljše pa je seveda pobiranje polžev.
Pri uporabi vsakega FFS je treba upoštevati karenčno dobo, to je čas, v katerem se sredstvo kemično razgradi oz. so njegovi ostanki v ali na rastlinah minimalni in so primerne za uživanje. Nikoli ne poberemo pridelka pred pretekom predpisane čakalne dobe. Karenca mora biti zapisana v navodilih za uporabo pripravka.