Trajnica, kot je regrat (Taraxacum officinale), pozno jeseni namreč počiva, nadzemni deli pa so še zeleni. Podobno kot velja za druge zdravilne trajnice, korenine prav zdaj vsebujejo največ koristnih snovi - v tem času namreč po prevodnem sistemu iz nadzemnih delov potujejo v korenine, kjer se shranijo do rastne sezone.
Tako kot za regratove liste je tudi za korenine značilna grenkoba. Vsebujejo namreč grenčine in druge učinkovine, ki spodbujajo apetit, pospešujejo izločanje žolča in preostalih prebavnih sokov ter izboljšujejo prebavo. Uživanje regrata ali pripravkov iz njega koristi tako jetrom kot ledvicam, pospešuje potenje, razstruplja organizem in čisti kri. Koristi tudi pri protinu in drugih revmatskih boleznih.
Korenine posušimo in jih uporabimo za čaj, nekdaj so jih pražili za kavni nadomestek, podobno kot korenine navadnega potrošnika, sveže lahko uporabimo za različne kulinarične namene, tudi alkoholni regratov izvleček delamo iz svežih.
Za nabiranje korenin so primerna rahlo vlažna, nikakor pa ne premočena blatna tla. Pri nabiranju smo previdni, da korenin ne ranimo, da ne bi iz njih odtekel mleček, ki je pri regratu zdravilen. Vedeti moramo, da ima lahko star regrat mogočno, tudi do meter globoko korenino, ob njej pa požene še več mlajših, iz katerih rastline delajo nove listne rozete. Seveda takšnih korenin ne bomo mogli izkopati v celoti.
Izkopavamo tako, da z motiko, lopatko za koreninski plevel, še bolje pa z vilami dvignemo prst dober decimeter stran od stebla in korenine privzdignemo. Očistimo jih zemlje (najbolje je, če si pri tem pomagamo s krtačko, ne strgamo jih z nožkom), operemo v tekoči vodi, propadajoče dele rastlin pa odstranimo.
Korenine očistimo in posušimo. Sušimo jih pri temperaturi približno 40 °C, bodisi v namenskem sušilniku sadja ali v ventilatorski kuhinjski pečici. Ko so povsem posušene, jih zdrobimo v terilniku (ne v električnem mešalniku s kovinskimi noži) in shranimo v steklenem kozarčku, ki dobro tesni.
Druge zdravilne rastline
Priporočilo o poznojesenskem izkopavanju korenin velja tudi za druge zdravilne rastline: koprivo, navadni potrošnik, repinec, ameriški slamnik, gladež, gabez, baldrijan, kolmež, veliki oman, čemaž, slezenovec in druge.