Pri biodinamiki se organska snov v tleh ne izgublja
Organske snovi v prsti so vsa živa bitja, ki so odmrla, bodisi rastline (vnašamo jih z zelenim gnojenjem, ostanki rastlin po pobiranju pridelka, podoravanjem posevkov, kompostom ali hlevskim gnojem) ali živali (tiste, ki so poginule v tleh).
O pomenu organske snovi v tleh smo že pisali v članku Najbolj trajnostna pridelava, v katerem smo se o primerjavi biodinamike in drugih pridelovalnih načinov pogovarjali z dr. Matjažem Turinkom, ki je na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede opravil doktorat s področja biodinamičnega kmetovanja.
Prevladujoč način obdelave zemlje v Evropi je oranje. Poleg tega, da je energijsko zelo potraten, povzroča zelo veliko izgubo organske snovi v tleh. Po Turinkovih besedah so znanstvene raziskave, opravljene doslej, pokazale, da se izguba organskih snovi v zemlji po 20 letih v različnih sistemih precej razlikuje, in sicer:
- le pri biodinamični pridelavi se izhodiščni delež organske snovi v tleh ni izgubil, temveč se je za odstotek celo povečal;
- v ekološki pridelavi se je (kljub gnojenje z organskimi gnojili) v 20 letih izgubilo 10 odstotkov organske snovi;
- v konvencionalni pridelavi (gnojenje z mineralnimi gnojili) pa se je je izgubilo od 20 do 25 odstotkov.
Ugotovili so, da je glavni razlog za najugodnejše rezultate v biodinamiki dodajanje kompostiranega hlevskega gnoja (trajne oblike humusa, ki nastanejo iz njega, namreč rastlinam edine na dolgi rok zagotavljajo potrebne snovi), odločilno vlogo ima pri tem pa ima tudi uporaba biodinamičnih (zeliščnih) kompostnih pripravkov. Dr. Turinku smo zastavili vprašanje, kako je mogoče vedeti, da imajo res tolikšen vpliv. »To so dokazali z raziskavami, v katerih so primerjali kompost z biodinamičnimi pripravki in tistega brez njih. Ugotovili so, da poteka proces kompostiranja v prvem primeru bolj hitro oz. intenzivno (večja temperatura, ki ubije bolezenske klice, v kompostu se zadrži več kisika in hitreje pride do končne oblike komposta. Šlo je za poskuse, opravljene po vseh standardih znanstvenega dela (so ponovljivi, kar pomeni, da so do enakih rezultatov pripeljale tudi ponovitve).
V Nemčiji v okviru biodinamične pridelave že preskušajo alternativen način obdelovanja zemlje: namesto oranja s posebnim rahljalnikom prekopavajo le 5 cm globoko. Doslej razviti priključki so primerni tudi za velike obdelovalne površine, je povedal dr. Matjaž Turinek.
