V zadnjem desetletju so na KIS  na podlagi lokalnih genskih virov (vzorcev semen), zbranih v 80. letih po vsej Sloveniji, pa tudi pozneje pri posameznikih, ki so imeli zanimiv material, poleg poljščin rička koroškega in boba zorana požlahtnili tudi več novih sort vrtnin, postopek za eno sorto lana pa še poteka.

Navadni riček je rumeno cvetoča enoletna križnica, podobna oljni ogrščici, vendar zraste nižje. Po besedah Janka Verbiča z Oddelka za poljedelstvo, vrtnarstvo, genetiko in žlahtnjenje KIS, ki ima največ zaslug za novo sorto rička, ta poljščina med pridelavo ne potrebuje ne gnojenja ne škropljenja, zato je primerna za ekološko pridelavo. Po zahodni Evropi se riček pogosto uporablja kot rastlina za zeleno gnojenje ali podor - v kolobarju je namreč dobrodošla zato, ker zatre plevel. Vendar so na KIS selekcionirali novo sorto rička predvsem za olje, katerega zdravilnost že od nekdaj zbuja osrednjo pozornost. Na Koroškem ga denimo uporabljajo za zdravljenje živine, kožne bolezni, opekline, pa tudi v prehrani. Cenjeno je predvsem zaradi ugodnega razmerja omega 3 in omega 6 maščobnih kislin in visoke vsebnosti vitamina E ter antioksidanta tokoferola.

Ričkovo ali totrovo olje je naprodaj v lekarnah ali pri koroških ekoloških pridelovalcih.